Gladovna stavka iranskega režiserja Jafarja Panahija
Svetovno znani iranski režiser Jafar Panahi je zaradi svojih po svetu slavljenih družbenoangažiranih filmov in aktivizma ter javnega nasprotovanja iranski teokraciji že vse življenje v konfliktu z oblastjo. Že pred leti so mu izrekli kazen, ki mu do leta 2029 prepoveduje zapuščati državo in snemati filme. A disidentski režiser je vse do pred kratkim to prepoved dosledno kršil z iznajdljivimi filmskimi projekti. Dvainšestdesetletni Panahi je eden najbolj priznanih in nagrajevanih režiserjev tako imenovanega iranskega novega vala in ljubljenec filmskih festivalov. Nagrade na največjih festivalih je pobiral že s prvencem Beli balon (1995) ter filmi Ogledalo (1997), Krog (2000), Škrlatno zlato (2003), Offside (2006), Zagrnjena zavesa (2013), Taksi (2015), za zadnji film Brez medvedov pa ga je lani s posebno omembo nagradila še žirija v Benetkah.
Julija lani so oporečniškega režiserja, še preden so v državi izbruhnile demonstracije ob smrti mlade Mahse Amini, spet aretirali, ko je s somišljeniki mirno protestiral proti zaprtju dveh kolegov Mohammada Rasulofa. »Iskali smo vas na nebu, našli smo vas tukaj. Aretirani ste!« je tedaj dejal mladi sodnik, pred katerega so ga privedli. Nato pa mu izrekel enajstletno zaporno kazen, ki jo prestaja v teheranskem zaporu Evin.
Proti nečloveški represiji
Teh besed se je Panahi spomnil v zapisu, ki sta ga pred dnevi na osebnih instagram profilih v njegovem imenu objavila žena Tahereh Saeidi in sin Panah Panahi. V zapisu je režiser popisal zapleteno pravno podlago za njegovo aretacijo, ki vključuje številne pretekle sodne procese, v katere je vpleten od leta 1988. Panahi trdi, da je njegova tokratna aretacija nezakonita in se sklicuje na oktobrsko sodbo vrhovnega sodišča, ki ga je kazni razbremenila in po kateri bi ga morali po tridesetih dneh izpustiti iz zapora na podlagi varščine.
»Medtem ko v naši državi traja le trideset dni od aretacije do izvršitve kazni z obešanjem, čemur smo bili priča v primeru nedolžnih mladih, je v mojem procesu moralo preteči več kot sto dni, da so obravnavali moj primer,« je zapisal Panahi, zgrožen nad pravnim sistemom v državi, ki ga po njegovih besedah v zaporu drži kot nekakšnega talca.
Proti nečloveški in protipravni represiji sodnega sistema in varnostnih organov Islamske republike je zato sklenil protestirati z gladovno stavko. Pismo je sklenil z besedami: »Gladovno stavko sem začel z jutrom 1. februarja 2023, zavračam hrano in vodo ter vsakršna zdravila, dokler me ne bodo izpustili iz zapora. V tem stanju bom vztrajal, dokler morda moje mrtvo telo ne bo osvobojeno zapora. Z ljubeznijo do Irana in ljudi moje dežele, Jafar Panahi.«
