Iranski režiser znova obsojen

Eden najvidnejših in največkrat nagrajenih iranskih filmskih režiserjev Jafar Panahi, ki je letos za film Bila je samo nesreča prejel zlato palmo v Cannesu, so v Iranu znova obsodili na eno leto zapora. Sodba je bila izrečena v njegovi odsotnosti. Prepovedali so mu tudi vstop v državo in članstvo v stanovskih in političnih strankah v državi. Obtožba – propaganda proti režimu.

Panahiju takšne sodbe niso tuje, že dolgo hodi po tanki meji med umetniško svobodo in državno represijo. Njegovo delo je pogosto interpretirano kot kritika iranskega režima — kar ga stalno postavlja pod drobnogled oblasti. Ni čudno niti, da so ga obsodili v času, ko je zaradi zmage na prestižnem festivalu spet pristal v središču pozornosti medijev, prav tako je kandidat za oskarja. Že pred leti so ga, skupaj z njegovim asistentom oblasti obsodile na šest let zapora in takrat so mu kar za dvajset let prepovedali tudi snemanje filmov, pisanje scenarijev, potovanja v tujino, dajanje intervjujev vsem, tako domačim kot tujim medijem. Takrat je povedal: »Če filmski režiser ne ustvarja filmov, je to enako, kot bi bil zaprt; celo ko ga izpustijo iz celice, bo na prostosti kvečjemu taval v veliko večji ječi.« Zato je, ko je predčasno prišel iz zapora, vztrajal in snemal filme skrivaj. Leta 2023 je bil znova aretiran, kmalu po smrti Mahse Amini, ko je s somišljeniki mirno protestiral proti zaprtju dveh kolegov. Takrat je v zaporu tudi gladovno stavkal.

K sreči Pandahi zdaj že nekaj časa ne živi več v domovini. To je bila edina možnost, da je svoboden in snema izjemne filme. Nagrade na največjih festivalih je pobiral že s prvencem Beli balon ter filmi Ogledalo, Krog, Škrlatno zlato, Offside, Zagrnjena zavesa, Taksi.

Njegova obsodba je simbolično opozorila za umetnike v Iranu, kajti če je umetnik takega kova kot je on lahko obsojen zgolj zato, ker pripoveduje o bolečini ljudi in režimski represiji, kako bodo filme svobodno snemali šele mlajši režiserji.

Film Bila je samo nesreča, pripoveduje o Eghbalu, ki se s soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje avtomobil, zato poišče avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja. Zato začne iskati njegove druge žrtve.