Nekdanji šef Nata je prepričan, da ima zavezništvo prihodnost

Norveška je ena najbogatejših držav na svetu, ni članica Evropske unije, je pa članica Nata. Njen nekdanji premier in aktualni finančni minister Jens Stoltenberg je bil lahko zato v letih od 2014 do 2024 generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva. Je seveda prepričan zagovornik Nata in v nedavnem intervjuju za španski dnevnik z globalnim dosegom El País kljub trenutnim razmeram v organizaciji ni vil rok v obupu: »Prepričan sem, da bomo ostali skupaj da bi varovali drug drugega,« je zatrdil v odgovoru na vprašanje, ali je Nato v eni najhujših kriz od ustanovitve leta 1949.

Zanimivo je, da Stoltenberg ni izbiral čim bolj izmuzljivih besed, ko je opisal napad Izraela in Združenih držav Amerike na Iran. Po njegovih besedah napad nima nobenega temelja v mednarodnem pravu. S temi besedami je v ostem nasprotju z naslednikom na čelu Nata, nekdanjim nizozemskim premierom Markom Ruttejem, ki se prav degutantno prilizuje vsem neuravnovešenim potezam ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Da je bil vseeno dolgo na čelu zavezništva, pa je Stoltenberg dokazal s podporo večjemu trošenju članic za orožje. Po njegovem je prav to eden od pomembnejših vzrokov, da bo Nato ostal skupaj, na čelu z ZDA.

Tudi njegovo desetletje na čelu Nata je bilo vse prej kot mirno. Že na začetku mandata se je moral lotiti zelo trdega oreha, saj se je leta 2014 s priključitvijo Krima in vstajo proruskih separatistov na vzhodu države začela ruska agresija na Ukrajino. Na čelu Nata je bil 67-letni Stoltenberg tudi leta 2022, ko je Rusija začela odkrito invazijo na zahodno sosedo. Ukrajinska vojna je torej trajala ves njegov mandat in se ni končala niti do danes.

Norveška je tako bogata, ker ima zaradi prodaje nafte in plina, načrpanih v Severnem morju, ogromen presežek državnih prihodkov nad odhodki. Velik del od prodaje naravnih bogastev namenja v poseben državni sklad. Stoltenberg je za El País povedal, da je zelo ponosen, da je kot finančni minister dosegel, da levo usmerjena vlada laburista Jonasa Gahra Støreja del tega denarja namenja za pomoč Ukrajini. Odkar je Stoltenberg prevzel finančno ministrstvo, so sredstva za vojaško pomoč napadeni državi kar potrojili, lansko leto in letos so ji namenili po približno 7,3 milijarde evrov. To Norveški ne bo predstavljalo večjega finančnega bremena, saj se je v državnem naftnem skladu do zdaj nabralo že 2 bilijona, 2000 milijard evrov.