Norveški Trier je vsaj enakovreden danskemu von Trierju

Na 38. podelitvi evropskih filmskih nagrad, ki jih podeljuje Evropski filmski inštitut, neprofitno združenje za promocijo evropske kinematografije, je v soboto v Berlinu nedvomno slavil norveški film Sentimentalna vrednost (Affeksjonsverdi, 2025). Dobil je osem nominacij in pobral šest srebrnih kipcev, tudi najbolj prestižne za najboljši evropski film, režijo, scenarij ter najboljšega igralca in igralko. Prve tri je dobil njegov režiser, 51-letni norveški filmar Joachim Trier; nagrado za scenarij si je delil z Eskilom Vogtom.

Že pred berlinsko podelitvijo je ganljiva zgodba o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti prejela številna druga priznanja. Po lanski premieri na filmskem festivalu v Cannesu, kjer je Sentimentalna vrednost dobila Grand Prix, drugo najbolj prestižno nagrado festivala, ki jo prejme najboljši film po izboru žirije, se je odlično odrezala tudi na podelitvi drugih najbolj prestižnih ameriških filmskih nagrad, zlatih globusih. Nominirali so ga za najboljši film v kategoriji dram, ki ga sicer ni dobil, je pa globus za najboljšo moško stransko vlogo v njem domov odnesel 74-letni mednarodni zvezdnik švedskega rodu Stellan Skarsgård.

Tudi za najprestižnejšo nagrado oskarje nekateri Sentimentalni vrednosti napovedujejo dobre možnosti. Pričakuje lahko (vsaj) nominacije za najboljši film, režijo, izvirni scenarij ter najboljšo moško in žensko stransko vlogo. Kot stranska ženska lika blestita 36-letna Norvežanka Inga Ibsdotter Lilleaas in 27-letna Američanka Elle Fanning.

Med nominirankami bi se lahko za glavno žensko vlogo znašla tudi 38-letna Norvežanka Renate Reinsve, Norveška pa je dramo prijavila kot svojo izbranko v boju za nominacijo za oskarja za najboljši tuji film. Kaj bo na koncu iz tega, saj Američani neradi celo med kandidate za glavne zlate kipce uvrščajo filme (večinoma) v neangleških jezikih, bo znano v četrtek, ko bodo objavili nominacije za oskarje.

Tudi za te nagrade Joachim Trier ni popolni neznanec, saj so ga leta 2022 nominirali za oskarja za najboljši tuji film in za izvirni scenarij za film Najbolj grozen človek na svetu (Verdens verste menneske, 2021).

Filmar, do zdaj je posnel šest celovečercev, se je rodil na Danskem očetu Dancu in materi Norvežanki. Odraščal je na Norveškem, filmske obrti pa se je učil na Danskem in v Veliki Britaniji. Zaradi tega ga imajo mnogi vsaj malo tudi za predstavnika od norveške veliko bolj znane danske kinematografije. Po očetovi strani je daljni sorodnik najbolj znanega predstavnika te, slavnega radikalnega filmarja Larsa von Trierja, ki si je nemški plemiški naziv von podelil menda samo iz ironičnih vzrokov.