Premočna zmaga podpornikov predsednika

Po razpadu Sovjetske zveze je v Srednji Aziji na njenem pogorišču nastala vrsta držav, ki so bile ob nastanku in so še vedno vse prej kot zgledne demokracije. V največji med njimi, Kazahstanu, ki je po površini deveta največja država na svetu, so imeli v nedeljo volitve v 145-članski enodomni parlament. Na njih je po začasnih podatkih glavne volilne komisije kar sedem desetin glasov pobrala stranka zaveznikov avtoritarnega 73-letnega predsednika Kasima Žomarta Tokajeva Adilet (po kazaško pravičnost).

Nekdanji diplomat Kasim Žomart Tokajev je šele drugi predsednik od razglasitve samostojnosti leta 1991. Državi je do odstopa leta 2019 vladal še bolj avtoritarni Nursultan Nazarbajev, zdaj star 86 let, ki je bil v sovjetskih časih šef kazahstanske komunistične partije. Čeprav je bil Tokajev izbranec Nazarbajeva, je sčasoma iz vodenja države izrinil kadre prvega predsednika. Leta 2022 je nasilno zatrl množične proteste zaradi visokih cen goriva in se oddaljil od predhodnika. Čeprav v besedah zagovarja demokratizacijo in modernizacijo, ga obtožujejo zatiranja opozicije in svobode medijev. To kaže tudi izid parlamentarnih volitev, saj je 71,2 odstotka glasov za eno stranko v normalnih demokracijah tako rekoč nedosegljivih. Adilet so ustanovili pred nedavnim, šele junija letos. Na čelu stranke je nekdanji vodja kabineta Tokajeva Aibek Dadebaj.

Po oddaji glasu na volišču je Tokajev na vprašanje, ali se bo spet potegoval za položaj predsednika, dejal, da ima po zakonodaji pravico še enkrat kandidirati. Dodal je, da bo lahko kaj bolj natančnega povedal prihodnje leto.

Predsednik je poklicno pot začel v sovjetski diplomaciji, po diplomi na moskovski državni akademiji za mednarodne odnose. Služboval je na ambasadah v Singapurju in Pekingu, po osamosvojitvi Kazahstana je bil svetovalec predsednika, podpredsednik vlade in na prelomu 20. in 21. stoletja premier. Ko je Nazarbajev odstopil, je bil Tokajev predsednik zgornjega doma, senata takrat še dvodomnega parlamenta, zato je po ustavi prevzel dolžnost začasnega predsednika. Vse skupaj so seveda skrbno načrtovali, da je klika ostarelega voditelja ostala na oblasti. Tako parlamentarne kot predsedniške volitve v z nafto in zemeljskim plinom bogatem Kazahstanu veljajo za nedemokratične, saj politična opozicija niti približno nima enakih možnosti kot vladajoči.