Pričakujejo nov rekord za Klimta

Dela Gustava Klimta, enega najpomembnejših umetnikov dunajske secesije na prelomu iz 19. v 20. stoletje in enega od utemeljiteljev umetniškega sloga art nouveau v Evropi, dosegajo astronomske cene. Pred dvema letoma so njegovo zadnje delo, portret neznane ženske, prodali za približno 100 milijonov evrov. Prihodnji teden na sedežu izvorno britanske dražbene hiše Sotheby’s v New Yorku pričakujejo nov rekord za Klimtovo delo. Za monumentalno, 1,8 metra visoko sliko Portret Elisabeth Lederer, pričakujejo najmanj 150 milijonov dolarjev oziroma 130 milijonov evrov.

Na njej je hči enega njegovih najbogatejših pokroviteljev in kupcev, ki so bili večinoma pripadniki avstro-ogrske judovske elite, industrialca Augusta Ledererja. Klimt je naslikal tudi portreta njegove žene in tašče. August je sicer umrl že v času avstrijske republike leta 1936 na Dunaju, še preden so ga zasedli nacisti.

Hči Elisabeth Lederer, njen Klimtov portret je eno od poznih slikarjevih del, saj ga je končal leta 1916, dve leti pred smrtjo, se je poročila z baronom Wolfgangom Bachofenom von Echtom. Ta se je, ko je Avstrijo leta 1938 zasedel Adolf Hitler, razglasil za nacista. Ločil se je od Judinje Elisabethe, zasegel njeno hišo in drugo premoženje, umetniško zbirko pa so nacisti odpeljali v grad Immendorf v Spodnji Avstriji. Ker je na nacističnim sodišču trdila, da je v resnici njen oče Klimt, ki ni bil Jud, je kot domnevne Poljudinje niso poslali v koncentracijsko taborišče, ampak je pod nadzorom SS lahko ostala na Dunaju. Tam je leta 1944, stara 50 let, umrla v sumljivih okoliščinah, verjetno je naredila samomor. Njena mati Serena Lederer je pred nacisti pobegnila v Budimpešto, kjer je umrla, še preden so začeli Jude v koncentracijska taborišča množično pošiljati tudi iz Madžarske.

Grad Immendorf, v katerem so nacisti hranili številne umetnine, je zadnji dan druge svetovne vojne, 8. maja 1945, pogorel: verjetno so ga zažgali umikajoči se nemški vojaki ali pa »varuhi« nakradenega, pripadniki SS. Portret Elisabethe je nekako ostal cel in so ga po vojni vrnili njenemu bratu Erichu Ladererju. Leta 1983 ga je prodal trgovcu z umetninami Sergu Sabarskyjmu, ta pa naprej Leonardu Lauderju iz ameriške judovske družine Lauder, lastnice kozmetičnega imperija Estée Lauder. Milijarderski sin ustanoviteljice je imel sliko najprej obešeno v dnevni sobi in potem v jedilnici svojega razkošnega domovanja na Manhattnu.

Portret je v javnosti manj znan kot na primer Klimtov potret Adele Bloch Bauer, znamenita Dama v zlatu, ker ga je Lauder le redko posodil za razstave, pa še to samo bližnjim galerijam. Le zadnjih nekaj let pred njegovo smrtjo letos junija je slika Elisabeth Lederer visela v kanadski Narodni galeriji v Ottawi. Zanimivo je, da je zelo blizu kraja, kjer bodo prodali portret Elizabethe, v znamenitem Metropolitanskem muzeju, visi Klimtov portret njene matere Serene.Pri Sotheby’su Portret Elisabeth Lederer nepresenetljivo na vse pretege hvalijo kot mojstrovino Klimtovega poznega obdobja. V tem času je na njega menda močno vplivala vzhodnoazijska, predvsem kitajska umetnost, dela katere naj bi slikar tudi vneto zbiral.