Stari vojak hoče položiti svoje kosti k počitku doma

Med dvema državama na korejskem polotoku, severno Ljudsko demokratično republiko Korejo in južno Republiko Korejo, ni ljubezni. Po koncu hladne vojne zid med državama ni padel, tako kot je padel zid med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Severna Koreja je ostala nedemokratična, komunistična diktatura, Južna Koreja pa se je iz kapitalistične diktature prelevila v sodobno demokratično državo, ki je povrhu še gospodarsko uspešna.

Predvsem zaradi boljšega življenja si veliko prebivalcev severa želi na jug. Severna država ni samo skrajno nedemokratična in bizarna diktatura, ampak je tudi skrajno gospodarsko neuspešna. Večina denarja gre za vojsko, saj je razvila celo jedrsko orožje, navadnim ljudem pa včasih ne ostane niti za hrano. A obstajajo tudi takšni, ki bi radi ubrali nasprotno pot, z juga na sever. Eden od vsaj šestih takšnih je An Hak Sop, 95-letni nekdanji vojak in severnokorejski vohun.

V prvi polovici 50. let 20. stoletja je na Korejskem polotoku potekala krvava vojna med severom s pomočjo Kitajske in jugom. Temu so po invaziji s severa priskočile na pomoč enote Združenih narodov, večinoma sestavljene iz Američanov. Korejska vojna je trajala v letih od 1950 do 1953 in Ana so s petimi kameradi prav zadnje leto vojne prijeli na misiji, na kateri naj bi v zaledju fronte na jugu Koreje izvajali razne dejavnosti v korist severa. Sodili so jim zaradi protidržavnih dejavnosti in jih poslali za rešetke.

Izpustili so jih šele leta 1995. Če bi se odpovedali komunizmu, bi jih izpustili prej, vendar so ostali zvesti ideologiji svoje države. Tudi po izteku zaporne kazni jih ne pustijo nazaj v Severno Korejo, saj zakoni posameznikom prepovedujejo stike s severom, če nimajo posebnega dovoljenja. Šest nekdanjih vojakov zdaj s pomočjo skupine za človekove pravice zahteva pravico do vrnitve. Trdijo, da so dejansko vojni ujetniki, saj so jih prijeli v uniformah, zato so imeli po ženevski konvenciji pravico do repatriacije. Njihovega statusa na jugu niso upoštevali, desetletja so tičali v zaporu, kjer so jih po Anovih besedah mučili na različne načine.

V sredo je hotel An spet na sever. Z zastavo Severne Koreje, za kar bi ga lahko v Južni Koreji kaznovali po določilih zakona o nacionalni varnosti, se je približal tako imenovani demilitarizirani coni med Korejama; dejansko gre za verjetno najbolj militarizirano mejo na svetu, saj se spopadi niso končali z mirovnim sporazumom, ampak s premirjem, zato sta državi uradno še vedno v vojni. Južnokorejske uradnike je An prosil, naj ga spustijo na sever, saj ima pri 95. letih samo še eno željo, da bi ga pokopali skupaj s tovariši iz davno minule vojne. Po nekaj urah odločanja, med katerim je skupina protestnikov zahtevala, naj ga pustijo naprej, so uradniki zavrnili Anovo prošnjo in ga poslali nazaj. Za starega moža je bil to hud udarec, saj pravi, da hoče, da bi ga pokopali v svobodni deželi, Severni Koreji.