Le peščica upravičencev dobi poklicno pokojnino

Ljubljana – Za večkot 30.000 poklicnih avtoprevoznikov v Sloveniji so delodajalci po zakonu obvezani plačevati prispevek za poklicne pokojnine, ki delavcem na težkih, za zdravje škodljivih delovnih mestih omogočajo predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov. A plačujejo jih le za 500.

Delodajalci si to lahko privoščijo, ker kršitev nihče ne nadzoruje in kaznuje. Čeprav je to pravico iz dela, na inšpektoratu za delo pravijo, da nadzor nad vključevanjem v zavarovanje ni v njihovi pristojnosti.

Pravijo, da naj bi bili pristojni le za kršitve v primerih, ko je delavec že prijavljen v zavarovanje, prispevkov zanj pa ne plačujejo. Na ministrstvu za delo so povedali, da inšpektorat delodajalcem, ki ne plačujejo prispevkov, lahko izda globo v višini od 1500 do 5000 evrov. Toda na inšpektoratu doslej še niso izdali nobene globe, saj pravijo, da imajo delavci, ki so jim kršene pravice, možnost pritožbe na sodišču. Gre za navadno sprenevedanje, pravi Lučka Bohm iz svobodnih sindikatov. Številni delavci za pravico do poklicne pokojnine sploh ne vedo, mnogi pa so presenečeni, ko tik pred upokojitvijo ugotovijo, da bodo morali delati še nekaj let dlje, ker nimajo plačanih prispevkov. Stane Drvarič iz Sindikata voznikov Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) opozarja, da neplačevanje prispevka za delavce ni nepomemben problem, saj bi se nekateri na ta račun lahko upokojili tudi pet let prej. Razen tega gre za veliko skupino ljudi, saj je prispevke nehala plačevati večina velikih avtoprevoznikov, denimo Izletnik Celje, Alpetour in LPP, ki imajo vsi zaposlenih več kot 200 avtoprevoznikov.

Nelojalna konkurenca

Avtoprevozniška podjetja, ki svojim avtoprevoznikom ne plačujejo prispevkov, poleg tega na trgu dela ustvarjajo nelojalno konkurenco. Za podjetja, ki svojim delavcem plačujejo prispevke, so stroški dela namreč precej višji in številni avtoprevozniki zaradi nelojalne konkurence propadejo.

Sašo Lehpamer iz podjetja Frikus, kjer je zaposlenih 68 avtoprevoznikov, je povedal, da si je pri njih pravico izboril sindikat: »A zaradi tega smo v primerjavi s tekmeci na trgu v precej slabšem položaju. Za koliko so se povečali stroški dela, pokaže preprost izračun: za 68 avtoprevoznikov znaša 9,25-odstotni okoli 90.000 evrov na leto.« Lehpamer je zato prepričan, da bi morala država to obveznost naložiti vsem ali pa nikomur oziroma se vrniti k praksi pred letom 2001, ko so prispevke odtrgali od plače in jih nakazali na Zpiz. Zdaj pa je odločitev o tem prepuščena posameznim podjetjem, saj tistih, ki svojih zakonskih obveznosti ne izpolnjujejo, nihče ne kaznuje. V podjetjih z močnimi sindikati – to so večinoma večja podjetja – so si delavci to pravico izborili, pri manjših avtoprevoznikih pa je to velik problem.

Nihče ne ukrepa, čeprav vedo

Kako je mogoče, da večina delodajalcev krši zakon in da to vedo tako na ministrstvu za delo kot na pristojnem inšpektoratu, pa nihče ne ukrepa? Robert Sever iz Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravi, da prispevkov za poklicne pokojnine ne plačuje niti odstotek vseh avtoprevoznikov. V Sloveniji je 6200 avtoprevozniških podjetij z več kot 30.000 vozniki, zavarovanje pa plačuje 90 delodajalcev za 500 voznikov.

Da bi se problemi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (ODPZ) sploh začeli reševati, bi morali najprej posodobiti seznam poklicev, ki so upravičeni do beneficirane delovne dobe, pravijo na GZS in ministrstvu za delo, kjer so za ta namen že pripravili posebno komisijo. Žal se stvari že več let ne premaknejo z mrtve točke. Za to so krivi tudi sindikati, ki jim status quo ustreza, saj nočejo, da bi s seznama izbrisali poklice, ki tja zaradi spremenjenih delovnih razmer ne sodijo več.

Neurejeni urniki in težke razmere

Da so na ta seznam že več let neupravičeno uvrščeni tudi avtoprevozniki, je prepričan Robert Sever iz združenja za promet. »Naše združenje si že dolgo prizadeva, da se seznam upravičencev do poklicnih pokojnin prečisti in da na njem poklica voznika ne bi bilo več. V preteklosti so se avtoprevozniki na seznamu znašli zaradi poklicnih bolezni, po podatkih inštituta za medicino dela pa je zdaj med vozniki še zelo malo poklicnih bolezni. Poleg tega je večina voznikov, ki so se predčasno upokojili, dvignila denar, namenjen za poklicne pokojnine, po upokojitvi pa so na črno nadaljevali delo in s tem tudi sami veliko pripomogli k neurejenim razmeram na tem področju « je pojasnil Sever.

Cvetka Gliha iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije temu mnenju nasprotuje s trditvijo, da so bili avtoprevozniki na seznam uvrščeni zaradi neurejenih urnikov in težkih razmer, v katerih delajo, in da se te niso spremenile. Opozarja tudi na problem voznikov avtobusov v LPP, za katere se je delodajalec odločil, da jim zavarovanja ne bo plačeval, saj na leto ne dosežejo norme, 60.000 prevoženih kilometrov, ki je pogoj, da so vozniki upravičeni do tega.