
Postanite naročnik | že od 14,99 €

»Osebje ima občutek, da je zadnji branik pred kolapsom.« S tem sporočilom so predstavniki treh sindikatov, ki delujejo v znamenitem pariškem muzeju Louvre, v ponedeljek napovedali začetek stavke, s katero zahtevajo nujno prenovo in okrepitev osebja. Protestirajo pa tudi zato, ker namerava vodstvo muzeja krepko podražiti vstopnice za obiskovalce, ki ne prihajajo iz Evropske unije.
V najbolj obiskanem muzeju na svetu, ki je lani sprejel kar 8,7 milijona ljubiteljev umetnosti, težkim časom ni videti konca. Po razvpitem oktobrskem ropu, uničujočem puščanju vodovodnega sistema in nevarnosti, da bi se zaradi tega zrušil strop galerije, zdaj grozi, da bo muzej delno ali povsem zaprt tudi ob koncu leta, ki je eden od najbolj obiskanih terminov. Vse je odvisno od tega, kako dolgo bo stavkalo okoli 2100 zaposlenih.
Dogajanje zadnjih mesecev, ki se je začelo z ropom 19. oktobra, se še ni umirilo. Tisto nedeljo je četverica sredi belega dneva v bliskoviti sedemminutni akciji ukradla kronske dragulje, katerih vrednost je ocenjena na 88 milijonov evrov. Štirje osumljenci so v priporu, kam je izginil dragoceni plen, pa preiskovalci še niso ugotovili. Novembra se je pojavil nov problem. Zaradi puščanja vode je bilo na egipčanskem oddelku poškodovanih od 300 do 400 dnevnikov, knjig in dokumentov. Zaradi nastale škode so morali zapreti tudi devet sob v galeriji, v kateri hranijo starodavno grško keramiko, saj ni povsem jasno, kako varen je njen strop.
Predstavniki sindikatov CGT, Sud in CFDT opozarjajo, da je ravno spektakularni rop razkril težave, ki so se kopičile več let, od pomanjkanja osebja do nezadostnih investicij. Od leta 2015 so število zaposlenih zmanjšali za okoli 200, večina teh je skrbela za varnost. »Zelo smo zaskrbljeni in stavka je edini način, da nam bodo prisluhnili. Težave so se kopičile že leta, rop pa jih je dokončno razkril. Zanemarjali so tako prenove stavb kot varnostne ukrepe za zaščito zbirk,« je za Guardian povedal Christian Galani, predstavnik sindikata CGT.

Zaposleni nasprotujejo tudi odločitvi, da bodo obiskovalci iz držav, ki niso članice Evropske unije, za vstopnice po novem plačali skoraj 45 odstotkov več kot doslej. »To je po našem mnenju nedopustna diskriminacija,« je pojasnil Galani. Še bolj problematično je, da bodo plačali dražje vstopnice, obiskali pa bodo razpadajoči muzej, v katerem si ne bodo mogli ogledati celotne zbirke, saj so zaradi kroničnega pomanjkanja kadra prisiljeni občasno zapirati nekatere dvorane.
Višji policist in svetovalec za varnost Guy Tubiana, ki so mu po razvpitem ropu naročili, naj preveri varnostne razmere v Louvru, je povedal, da je osupel nad tem, kar je odkril. »Obstajale so številne pomanjkljivosti, ki so pripeljale do katastrofe. Nikoli si ne bi mislil, da je v Louvru lahko toliko pomanjkljivosti.« Prihodnji mesec naj bi se s temeljito reorganizacijo začel ukvarjati Philippe Jost, vodja javne družbe, ki je bdel nad prenovo katedrale Notre-Dáme.
A Louvre sploh ni edina kulturna institucija, ki so si jo roparji izbrali za tarčo v zadnjih mesecih. Septembra in oktobra je bilo kar sedem vlomov, kriminalci pa so pri svojem početju vse bolj nasilni, je poročal Le Monde. Skupni imenovalec vseh pa je razkritje, da so varnostni ukrepi povsod pomanjkljivi. »Ta prebrisani in predrzni rop [v Louvru] je bil opozorilni klic,« je izjavil varnostni strokovnjak Stéphane Théfo, ki je v francoski obveščevalni službi dolgo bdel nad varnostjo kulturnih institucij. Zaradi negotovih razmer se je upokojeni strokovnjak znova aktiviral.
Komentarji