Malezijko potegnilo demokratično vrenje

V protestih proti vedno večjemu vplivu Kitajske na Hongkong sodelujejo tudi tuji študenti.

Objavljeno
18. december 2019 18.00
Posodobljeno
18. december 2019 18.00
Celia Cheng pred eno najvišjih stavb na svetu, Petronas Twin Towers v prestolnici Malezije Kuala Lumpurju z masko na obrazu, nošenje katerih je v Hongkongu od oktobra prepovedano. FOTO: AFP
G. U.
G. U.
Februarja je vlada posebne administrativne regije Hongkonga – tako se po letu 1997, ko so jo vrnili Kitajski, imenuje nekdanja britanska kolonija na vzhodni strani izliva Biserne reke – predlagala zakon, s katerim bi omogočili izmenjavo osumljencev z drugimi jurisdikcijami. Med njimi je tudi Kitajska, globoko nedemokratična enopartijska diktatura, zato so se v Hongkongu, ki ima še prihodnjih skoraj 30 let zagotovljeno dokaj široko avtonomijo, začeli protesti proti zakonu.

Demonstracije proti zakonu so hitro prerasle v odkrito nasprotovanje vedno večjemu kitajskemu vplivu v enem najrazvitejših območij na svetu. Ker se je oblast nanje odzvala nasilno, so tudi protesti postajali vedno bolj nasilni in se sprevrgli v prave poulične spopade med večinoma mladimi protestniki in varnostnimi silami. Središča upora so postale hongkongške univerze, ki slovijo kot ene najboljših na svetu in na katerih zato študira tisoče tujcev. Tako kot številne njene kolege je v vrtinec protestov potegnilo tudi 20-letno Malezijko Celio Cheng; ime je psevdonim, saj se noče preveč izpostavljati.

Kot je povedala novinarjem francoske agencije AFP je bila na prvem protestu še preden je začela študirati. Na začetku julija je bila med množico zamaskirane mladine, ki je naskočila lokalni parlament.

»Seveda podpiram zahteve protestnikov, pridružila pa sem se jim tudi zaradi radovednosti,« je dejala. Pred parlamentom jih je policija razgnala s solzivcem; ko so se spopadi razširili še na študentsko naselje in so zato prekini študijsko leto, so jo s številnimi drugimi tujci izselili iz njihovih študentskih sob. Čeprav staršem ni povedala o sodelovanju pri naskoku na parlament, so ti zdaj zelo zadržani do tega, da bi ji dovolili nazaj v Hongkong, kar pomeni, da bo morala verjetno prekiniti študij.

Univerze na Tajvanu – otoku, ki v nasprotju s Hongkongom ne priznava kitajske nadoblasti – so že ponudile vsem študentom, ki so morali pobegniti zaradi protestov, da lahko nadaljujejo študij pri njih. Za to naj bi se jih odločilo že precej, tudi tujcev. Menda pa se hoče na Tajvan preseliti še precej drugih prebivalcev mesta ob Biserni reki.