Mlada znanstvenica, ki stoji za prelomnim dosežkom znanosti
29-letna Katherine Bouman je napisala računalniški algoritem, s pomočjo katerega so astrofiziki sestavili prvi resnični portret črne luknje.
Odpri galerijo
Do včeraj so bile vse podobe črne luknje le računalniško generirane simulacije na podlagi predvidevanj. FOTO: Eht Collaboration
Včeraj so predstavniki svetovnega združenja Event Horizont Teleskope javnosti sporočili izjemno znanstveno odkritje, ki je za vselej spremenilo zgodovino znanosti. Uspelo jim je sestaviti prvo resnično sliko črne luknje ter tako ustvariti najbolj realistično podobo, ki do danes ni bila mogoča.
Med raziskovalci, ki so pomagali sestaviti portret črne luknje, je tudi znanstvenica Katherine Bouman. 29-letna ameriška znanstvenica je namreč napisala računalniški algoritem, s pomočjo katerega je skupini izkušenih raziskovalcev uspelo sestaviti fotografijo črne luknje v 53,5 milijona svetlobnih let oddaljeni galaksiji M87.
Boumanova je kot postdoktorantska raziskovalka zaposlena na Harvard-Smithsonian centru za astrofiziko ter se je z razvojem računalniškega algoritma ukvarjala zadnja tri leta. Pred tem je doktorirala iz računalništva in elektrotehnike na univerzi MIT, ki velja za najprestižnejšo tehnološko izobraževalno ustanovo na svetu.
Boumanova sicer ni del ekipe astronomov, ki so podatke zbirali, je pa s svojo računalniško ekspertizo podatke astronomov pomagala sestaviti v realistično portretno podobo supermasivne črne luknje. Kako se je raziskovalka brez astronomskega ozadja znašla med raziskovalci, ki so zaznamovali zgodovino znanosti, je Baumanovo spraševal tudi Washington Post. »Prihajam iz računalniškega ozadja ter elektro-inženiringa. Tudi doktorat sem pisala na področju računalniškega vida, kjer se ukvarjamo z razumevanjem računalniških podob. Takrat sem tudi prvič slišala za ta projekt, kjer so poskušali sestaviti prvo podobo črne luknje.«
Kot je pojasnila mlada znanstvenica, se ji takrat ni kaj dosti sanjalo o črnih luknjah, vendar se je vseeno priključila projektu. Računalniški logaritem, ki ga je napisala doktorica znanosti, je analiziral podatke osmih teleskopov, ki so po svetu zbirali visokofrekvenčne radijske valove. Delne informacije, ki so jih zbirali teleskopi po vsem svetu, lahko z besedami Baumanove za lažje razumevanje enačimo z enim samim pikslom v primerjavi s celotno sliko. »Iznajti smo morali metode, s katerimi smo te razpršene podatke lahko združili ter oblikovali celostno razumevanje.«
Mreža observatorijev je tako dve leti zbirala podatke, ki so jih med drugim analizirali tudi z Boumanovim algoritmom ter naposled sestavili fotografijo črne luknje.
Na prebojni dogodek v svetu znanosti so se odzvali tudi različni politični odločevalci. Alexandra Ocasio-Cortez, demokratska predstavnica ameriškega kongresa, je Boumanovi čestitala kar prek svojega Twitter računa, kjer je zapisala: »Čestitke in hvala za tvoj izjemni prispevek k napredku znanosti in človeška.«
Boumanova je drugače v intervjuju za CNN poudarila, da je izjemni dosežek plod sodelovanja številnih raziskovalcev in znanstvenikov. »Nihče ne bi mogel tega doseči sam,« je dejala ter dodala: »Do tega je prišlo zaradi številnih ljudi z različnimi ozadji.«
Med raziskovalci, ki so pomagali sestaviti portret črne luknje, je tudi znanstvenica Katherine Bouman. 29-letna ameriška znanstvenica je namreč napisala računalniški algoritem, s pomočjo katerega je skupini izkušenih raziskovalcev uspelo sestaviti fotografijo črne luknje v 53,5 milijona svetlobnih let oddaljeni galaksiji M87.
Boumanova je kot postdoktorantska raziskovalka zaposlena na Harvard-Smithsonian centru za astrofiziko ter se je z razvojem računalniškega algoritma ukvarjala zadnja tri leta. Pred tem je doktorirala iz računalništva in elektrotehnike na univerzi MIT, ki velja za najprestižnejšo tehnološko izobraževalno ustanovo na svetu.
Boumanova sicer ni del ekipe astronomov, ki so podatke zbirali, je pa s svojo računalniško ekspertizo podatke astronomov pomagala sestaviti v realistično portretno podobo supermasivne črne luknje. Kako se je raziskovalka brez astronomskega ozadja znašla med raziskovalci, ki so zaznamovali zgodovino znanosti, je Baumanovo spraševal tudi Washington Post. »Prihajam iz računalniškega ozadja ter elektro-inženiringa. Tudi doktorat sem pisala na področju računalniškega vida, kjer se ukvarjamo z razumevanjem računalniških podob. Takrat sem tudi prvič slišala za ta projekt, kjer so poskušali sestaviti prvo podobo črne luknje.«
Kot je pojasnila mlada znanstvenica, se ji takrat ni kaj dosti sanjalo o črnih luknjah, vendar se je vseeno priključila projektu. Računalniški logaritem, ki ga je napisala doktorica znanosti, je analiziral podatke osmih teleskopov, ki so po svetu zbirali visokofrekvenčne radijske valove. Delne informacije, ki so jih zbirali teleskopi po vsem svetu, lahko z besedami Baumanove za lažje razumevanje enačimo z enim samim pikslom v primerjavi s celotno sliko. »Iznajti smo morali metode, s katerimi smo te razpršene podatke lahko združili ter oblikovali celostno razumevanje.«
Mreža observatorijev je tako dve leti zbirala podatke, ki so jih med drugim analizirali tudi z Boumanovim algoritmom ter naposled sestavili fotografijo črne luknje.
Na prebojni dogodek v svetu znanosti so se odzvali tudi različni politični odločevalci. Alexandra Ocasio-Cortez, demokratska predstavnica ameriškega kongresa, je Boumanovi čestitala kar prek svojega Twitter računa, kjer je zapisala: »Čestitke in hvala za tvoj izjemni prispevek k napredku znanosti in človeška.«
Boumanova je drugače v intervjuju za CNN poudarila, da je izjemni dosežek plod sodelovanja številnih raziskovalcev in znanstvenikov. »Nihče ne bi mogel tega doseči sam,« je dejala ter dodala: »Do tega je prišlo zaradi številnih ljudi z različnimi ozadji.«
