Legendarni novoletni koncert iz dunajske Zlate dvorane, okrašene s sanremskim cvetjem, ki ga bo tokrat prenašalo 71 držav, je največja pop prireditev klasične glasbe. Krčenje sredstev v visoki kulturi sta sicer narekovala spremembe, a valčkom in polkam dinastije Straussovih se Dunajčani ne morejo odpovedati.
Legendarni novoletni koncert iz dunajske Zlate dvorane, okrašene s sanremskim cvetjem, bo tokrat prenašalo 71 držav. Kriza in krčenje sredstev v visoki kulturi sta sicer narekovala spremembe, a valčkom in polkam dinastije Straussovih se Dunajčani ne morejo odpovedati. Kamere bodo gledalce popeljale v baročni dvorec latvijskega feldmaršala Laudona, ki je s slovensko (po)močjo premagal Turke.
Dunajsko Združenje prijateljev glasbe je bilo zasnovano leta 1812. Od leta 1831 je prirejalo koncerte v neprimerni dvorani, zato mu je cesar Franc Jožef leta 1863 podaril ozemlje ob Karlovi cerkvi. Zgradbo je v klasicističnem slogu načrtoval arhitekt Theophil von Hansen, zgradili pa so jo s peščenjakom iz rimskega kamnoloma St. Margarethen ob Nežiderskem jezeru, kjer poleti poteka operni festival na prostem.Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov bo prvič vodil novi generalni glasbeni direktor, domačin Franz Welser-Möst. V zadnjih dvajsetih letih so se za dirigentskim pultom najodmevnejše parade melodij, polk in valčkov slovite dunajske glasbene dinastije Straussovih zvrstili najdražji dirigentski zvezdniki.
Filharmoniki so uradno uslužbenci državne opere, v njej pa je po odhodu Ioana Holenderja zapihal nov veter: gospodarska kriza in drastično krčenje sredstev za drago, elitno kulturo sta tudi eno od najbolj znanih opernih hiš odvrnila od všečnega, oguljenega repertoarja in dragih pevcev. Seveda si Avstrijci ne morejo privoščiti, da bi popolnoma oklestili tradicijo, od katere živijo, zato trije bratje in oče Strauss ter sodobniki ostajajo programski temelj koncerta, za katerega je treba vstopnice rezervirati tudi nekaj let prej, na malih zaslonih pa ga v neposrednem prenosu ali na posnetku spremlja na desetine milijonov gledalcev (novoletni koncert 2011 bo prenašalo 74 televizij iz 71 držav) na vseh celinah.
Dunajski novoletni koncert je največja pop prireditev klasične glasbe, poleg lipicancev in Pojočih dečkov (eden od štirih zborov je pred dnevi gostoval na Obali) pa (naj)pomembnejša avstrijska turistična promocija. Welser-Möst, ki je junija letos že vodil poletni koncert pred gradom Schönbrunn, je za novoletni koncert (ob 200. obletnici skladateljevega rojstva) izbral tudi prvi Mefistov valček Madžara Ferenca Liszta, ki je med drugim koncertiral v Mariboru in Rogaški Slatini.
Novi trendi, stara vsebina
Drugi program avstrijske televizije ORF 2 bo praznični program začel že ob 9.35 s sprehodom skozi najlepše novoletne balete, po dirigentovem portretu pa se bo ob 11.15 začel neposredni prenos koncerta, ki ga bodo prihodnjega dne v večernem terminu ponovili na 3 Sat . V odmoru bodo predvajali dokumentarni film Filharmoniki na poti ; letos je sloviti orkester poleg Ljubljane in drugih evropskih mest obiskal kulturno prestolnico Istanbul, Abu Dhabi, koncertiral je na Japonskem in poleti z zvestim občinstvom križaril po Baltiku, kjer so se v Kaliningradu, nekdanjem Königsbergu, s koncertom spomnili na leta 1810 tam rojenega ustanovitelja, nemškega kapelnika Otta Nicolaia.
Na novoletnem koncertu bodo predstavili nove koncertne »uniforme«, ki so jih po zamisli filharmonika Thila Fechnerja oblikovali absolventi dunajske univerze za uporabno umetnost. Dirigent je glede (v času njenega nastanka pohujšljive) zabavne glasbe previden: »Če poudarimo ali odmislimo melanholijo, nam ta glasba veliko pove o avstrijski mentaliteti!« Dodal je še, da ga nastop na novoletnem koncertu spominja na podelitev Nobelovih nagrad. Poleg nekaj redkeje izvedenih del očeta Straussa in njegovih sinov Johanna, Josefa in Eduarda je izbral še valček Schönbrunčani Josefa Lannerja in Ciganski ples (smešno bi ga bilo prevesti v Romski ples) iz Iberijskih biserov Jospeha Hellmesbergerja ter eksotični Cachucha galop Johanna st. Uradni program bo zaokrožila Josefova skladba Moje življenje je ljubezen in strast; v koreografiji pariškega gosta Jean-Guillaumea Barta bo baletno točko odplesal solistični par Maria Yakovleva in Eno Peci. Pričakovano bodo sledili tradicionalni dodatki, valček Na lepi, modri Donavi in Radetzkijeva koračnica.
Laudonov baročni dvorec
Baletni vložek prihaja z novega prizorišča, kamere nas bodo popeljale v razkošni grad Laudon pri Hadersdosfu v dunajskem okrožju Penzing. Kronike razkošni baročni vodni dvorec prvič omenjajo že leta 1130. Med prvim obleganjem leta 1529 so Turki graščino razdejali, a so jo lastniki zatem popolnoma obnovili. Leta 1654 ga je dobila Eleonora Mantovska, žena cesarja Ferdinanda III., v drugem turškem obleganju (1683) pa jo je spet zelo skupil. V zgodnjebaročni obliki so ga znova postavili, današnjo podobo pa je dobil leta 1744. Dve leti pozneje je postal last latvijskega feldmaršala Ernsta Gideona von Laudona, ki je dal urediti italijanski krajinski park, kjer so mu zgradili razkošno grobnico.
Laudon je bil slavni vojskovodja. S petnajstimi leti je začel služiti v ruski carski vojski, sodeloval je v poljski nasledstveni vojni, oblegal Gdansk in se proslavil v rusko-avstrijski turški vojni. Po podpisu beograjskega miru je nezadovoljen izstopil iz carske vojske. Odklonil je povabilo Prusov, odprtih rok so ga leta 1742 sprejeli Avstrijci, postal je poveljnik v enotah legendarnega hrvaškega barona Trencka in bil hudo ranjen. Vojaško kariero je nadaljeval kot major v mejnem regimentu v Liki, sodeloval je v sedemletni vojni, postal dvorni vojni svetnik, se bojeval proti Bavarcem, kot glavni poveljnik na Hrvaškem je avgusta 1788 v osmi turški vojni premagal osmane pri Dubici in Novem in leto pozneje s krepko hrvaško-slovensko formacijo zavzel Gradiško ter na čelu armade 8. oktobra Beograd.
Umrl je leta 1890, ko se je boril proti Prusom. Posestvo je do leta 1925 ostalo v lasti družine Laudon, potem ga je odkupil bogati dunajski industrialec Otto Parnegg. Med letoma 1945 in 1955 so ga »posvojile« sovjetske čete, po denacionalizaciji pa so ga Parneggovi sinovi leta 1960 prodali dunajski nadškofiji, ki je na dražbi prodala ves dragoceni inventar.
Grad in park je pridobil konzul Alfred Weiss in uredil imeniten hotel. Od leta 1976 je grad v državni lasti, v njem je upravna akademija. Javnosti je dostopen le manjši del, turisti si lahko ogledajo razkošni vhodni portal z obzidjem, v njem je urejena prestižna restavracija.
Komentarji