Naomi Klein: »Virus pravi: upočasnite«
Kanadska avtorica in aktivistka Naomi Klein je spregovorila o trenutnih razmerah v svetu.
Odpri galerijo
Če si bil pred pandemijo pogrešljiv, te bodo zdaj žrtvovali, meni Naomi Klein. FOTO: Wikipedia
Kanadska pisateljica, novinarka in družbena aktivistka Naomi Klein (50), ki jo zaradi del Doktrina šoka, To vse spremeni in Ne, ni dovolj, dobro poznamo tudi pri nas, je za Guardian spregovorila o trenutnih razmerah v svetu in poudarila, da morajo biti podnebje, enakost in poštenje v središču post-pandemičnega okrevanja.
»Trenutno sem v Kanadi, kjer bom z družino preživela poletje. Sem v strogi karanteni, ker sem prišla iz ZDA. Že skoraj dva tedna nisem zapustila hiše. Pravzaprav razvijam fobijo pred tem, da bi jo,« je uvodoma zaupala Katharine Viner.
Kot primer dobre prakse soočanja s pandemijo in njenimi posledicami je izpostavila Novo Zelandijo in njeno voditeljico Jacindo Ardern: »Opogumilo me je, ko je Ardernova govorila o 4-dnevnem delovniku zaradi dejstva, ker je Nova Zelandija zelo odvisna od turističnih dolarjev, s pandemijo pa so se, kar se tiče smrtnih žrtev, spopadli bolje od ostalih držav.
Ne morejo si privoščiti, da bi turistom na stežaj odprli vrata kot prej, zato ideja, da bi morda morali delati manj, prosti čas pa izkoristiti za to, da varno uživajo v svoji državi.«
Zadnje čase, pravi, veliko razmišlja o tem, kako moramo vsi skupaj stopiti s pedala za plin. »Zdi se mi, da se vedno, ko bi se radi vrnili k stvarem, ki smo jih bili vajeni, virus spet pojavi z jasnim sporočilom: »Upočasnite.««
Kritična je bila do nekaterih svetovnih voditeljev in njihovega spoprijemanja s krizo: »Obstajajo podobnosti v načinu, kako sta se krite lotila Donald Trump in Boris Johnson. Vse skupaj sta spremenila v nekakšen test moškosti, celo Johnson potem, ko je zbolel za virusom. Jair Bolsonaro je govoril o tem, da je športnik, zato ve, da se bo uspešno spopadel z okužbo, Trump je govoril o svojih dobrih genih.«
Ob koncu se je dotaknila dejstva, da tudi pandemija ni enaka za vse: »Vedno, ko udari katastrofa, se pojavi diskurz: »Podnebje ne diskriminira, pandemija ne diskriminira. V tem smo skupaj.« Toda to ni res. Katastrofa ne deluje tako, deluje kot povečevalec in pospeševalec.
Če si pred pandemijo delal v Amazonovem skladišču in ti je zaradi službešlo na bruhanje ali si bil v ustanovi, kjer so s teboj delali, kot da tvoje življenje nima nobene vrednosti, se je zdaj vse le stopnjevalo do nevzdržnosti. Če si bil prej pogrešljiv, te bodo zdaj žrtvovali.«
»Trenutno sem v Kanadi, kjer bom z družino preživela poletje. Sem v strogi karanteni, ker sem prišla iz ZDA. Že skoraj dva tedna nisem zapustila hiše. Pravzaprav razvijam fobijo pred tem, da bi jo,« je uvodoma zaupala Katharine Viner.
Kot primer dobre prakse soočanja s pandemijo in njenimi posledicami je izpostavila Novo Zelandijo in njeno voditeljico Jacindo Ardern: »Opogumilo me je, ko je Ardernova govorila o 4-dnevnem delovniku zaradi dejstva, ker je Nova Zelandija zelo odvisna od turističnih dolarjev, s pandemijo pa so se, kar se tiče smrtnih žrtev, spopadli bolje od ostalih držav.
Ne morejo si privoščiti, da bi turistom na stežaj odprli vrata kot prej, zato ideja, da bi morda morali delati manj, prosti čas pa izkoristiti za to, da varno uživajo v svoji državi.«
Zadnje čase, pravi, veliko razmišlja o tem, kako moramo vsi skupaj stopiti s pedala za plin. »Zdi se mi, da se vedno, ko bi se radi vrnili k stvarem, ki smo jih bili vajeni, virus spet pojavi z jasnim sporočilom: »Upočasnite.««
Kritična je bila do nekaterih svetovnih voditeljev in njihovega spoprijemanja s krizo: »Obstajajo podobnosti v načinu, kako sta se krite lotila Donald Trump in Boris Johnson. Vse skupaj sta spremenila v nekakšen test moškosti, celo Johnson potem, ko je zbolel za virusom. Jair Bolsonaro je govoril o tem, da je športnik, zato ve, da se bo uspešno spopadel z okužbo, Trump je govoril o svojih dobrih genih.«
Ob koncu se je dotaknila dejstva, da tudi pandemija ni enaka za vse: »Vedno, ko udari katastrofa, se pojavi diskurz: »Podnebje ne diskriminira, pandemija ne diskriminira. V tem smo skupaj.« Toda to ni res. Katastrofa ne deluje tako, deluje kot povečevalec in pospeševalec.
Če si pred pandemijo delal v Amazonovem skladišču in ti je zaradi službešlo na bruhanje ali si bil v ustanovi, kjer so s teboj delali, kot da tvoje življenje nima nobene vrednosti, se je zdaj vse le stopnjevalo do nevzdržnosti. Če si bil prej pogrešljiv, te bodo zdaj žrtvovali.«
