Deset let po napadu na Bataclan: usodni dan jih je zaznamoval za vselej

Francija se v četrtek, 13. novembra, pripravlja na počastitev desete obletnice napadov v Parizu, ki jih je izvedla teroristična skupina, povezana z Islamsko državo. V noči s 13. na 14. november 2015 se je v koncertni dvorani Bataclan zgodil grozovit napad, v katerem je umrlo približno 90 ljudi, več sto je bilo ranjenih. V dvorani je bilo tistega usodnega večera približno 1500 ljudi, ki so se udeležili koncerta ameriške rock skupine Eagles of Death Metal.

Napad na Bataclan je bil del širše akcije islamskih skrajnežev, med drugim so napadalci streljali po terasah barov in restavracij, bombe so odjeknile tudi pred stadionom Stade de France, kjer sta se na prijateljski tekmi pred 80.000 gledalci merili Francija in Nemčija. Na tekmi je bil tudi tedanji francoski predsednik François Hollande.

Smrtonosni napad na koncertno dvorano Bataclan je skupaj s streljanjem na satirično revijo Charlie Hebdo januarja tistega leta pomenil prelomnico v Zahodni Evropi. Zaradi akcij Islamske države je bil med Evropejci močno omajan občutek splošne varnosti. V Franciji so razglasili izredno stanje.

Deset let po črnem dejanju preživeli še vedno čutijo posledice, veliko jih trpi za posttravmatskim stresnim sindromom. »Jasno se spominjam, da sem videl plamen, ki je švignil iz cevi pištole,« je dejal Arthur Denouveaux, predsednik združenja žrtev Življenje za Pariz. Spomnim se, da sem ležal na tleh in videl obraz dekleta, ki je gledalo terorista, ki je še vedno stal tam in je bil videti negiben, in ljudi, ki so jo zgrabili in podrli na tla, je dodal Denouveaux.

Ena od preživelih je po napadu povedala: »To je bil zame klic k prebujenju, da moram iti čim dlje stran. Potem se spomnim, da sem se plazila po truplih. Mislim, da večina ni bila mrtvih, bolj so se pretvarjali, da so mrtvi, vendar se spomnim nekaj obrazov, o katerih glede na kot vratu in barvo kože mislim, da so bili zagotovo mrtvi.«

Travma se ponavlja

Denouveaux, ki je zdaj oče treh otrok, je povedal, da si od napadov dolgo ni opomogel. »Potreboval sem eno leto in veliko zdravil, da sem prebolel kritično fazo posttravmatskega stresnega sindroma, a tudi kasneje se je nepričakovano vrnil in pogosteje, kot bi si želel, na primer v podzemni železnici ali med ognjemetom, ko sem zavohal dim,« je dejal. »Vendar sem glede tega zelo previden, ker nisem prepričan, da je mogoče sindrom popolnoma pozdraviti; mislim, da obstajajo le daljša obdobja, ko se nič ne dogaja.«

In medtem ko se država pripravlja na spominsko slovesnost ob obletnici tragedije, je za mnoge preživele obdobje okoli tega datuma težko, saj iščejo družbo drug drugega. »To je deseta obletnica in čustva ter napetost so povsod v nas preživelih,« je dejal Denouveaux. »To nas nekako izolira od sveta, ker smo tako osredotočeni na žalost in mrtve, da živimo v nekakšnem mehurčku,« je dodal.

»Od 1. novembra naprej smo tako zaposleni drug z drugim, da se vse drugo zamegli. Rekel bi, da je najtežji del 14. novembra, ko se moramo nekako vrniti v normalno stanje, žalost je še vedno prisotna, a vez, ki nas povezuje, se zrahlja.«

V Parizu bodo v četrtek v bližini mestne hiše odprli spominski vrt za žrtve in preživele. V vrtu bo simbolično prikazanih šest lokacij napada in imena žrtev.

Napad v dvorani Bataclan predstavlja eno izmed najbolj tragičnih poglavij moderne francoske zgodovine. Poleg človeških žrtev je pokazal, kako ranljive so javne kulturne in zabavne prireditve za ekstremistično nasilje. Hkrati pa je simboliziral odpornost – dvorana se je ponovno odprla, več ljudi obiskuje kulturne dogodke, žrtve in preživeli pa ostajajo v središču kolektivnega spomina.