Zakaj Japonska še vedno ne dovoli cesarice

Delno je za to kriv tudi zakon o cesarski hiši iz leta 1947, ki samo moškim dovoljuje, da nasledijo prestol, članice cesarske družine, ki se poročijo z običajnimi ljudmi, pa izgubijo cesarski status. Japonska ima prvič v zgodovini predsednico vlade, a prav nič ne kaže, da bo kmalu dobila tudi cesarico.

Med najodločnejšimi nasprotniki takšne spremembe sta prav premierka Sanae Takaiči in njena vladajoča Liberalnodemokratska stranka. Med parlamentarno razpravo v začetku letošnjega leta je Sanae Takaiči dejala, da je še vedno »primerno omejiti upravičenost do prestola na moške potomce cesarske rodbine«.

Čeprav je vloga cesarske družine predvsem ceremonialna, predstavlja simbol enotnosti v državi s 123 milijoni prebivalcev. Šestinšestdesetletni cesar Naruhito Japonski vlada od 1. maja 2019, ko je abdiciral njegov oče Akihito, in je 126. cesar v rodbini.

Z njegovo vladavino se je na Japonskem začelo obdobje Reiva, kar pomeni mir in harmonija. V domovini mu pravijo Reiwa Tennō ali cesar obdobja Reiva. S soprogo Masako imata eno hčerko, princeso Aiko, ki se je rodila 1. decembra 2001.

Princ Hisahito obožuje kačje pastirje. FOTO: Issei Kato/Reuters

Rojstvo princese je v japonski družbi sprožilo razpravo o spremembi nasledstvenega zakona, kar bi omogočilo, da bi Aiko nekega dne zasedla Krizantemin prestol, ko se je leta 2006 cesarjevemu mlajšemu bratu Akišinu rodil sin Hisahito, pa so te razprave potihnile. Za svojim očetom je devetnajstletni Hisahito drugi in hkrati zadnji v vrsti za prestol, tako cesar kot njegov oče pa imata več kot 60 let.

Da bi rešili pomanjkanje naslednikov, so vladni ministri predlagali, da bi razširili krog moških naslednikov s širšim sorodstvom, spremembe pa čakajo na odobritev parlamenta. Hisahito na univerzi Cukuba blizu Tokia študira biologijo. Že od nekdaj ga zanimajo žuželke, posebno strast pa goji do kačjih pastirjev.

Japonska je imela v preteklosti osem cesaric, večinoma v obdobjih, ko so bili moški nasledniki še premladi za vladanje, vse dokler ni bil leta 1889 v obdobju Meidži sprejet zakon o cesarski hiši, ki je uradno prepovedal ženske cesarice.

Prva japonska predsednica vlade Sanae Takaiči ni naklonjena spremembam. FOTO: Yuichi Yamazaki/AFP

Mnogi se vse glasneje sprašujejo, zakaj ne bi priložnosti spet dobila ženska. »Težko je najti kakršno koli razumno podlago za zavračanje možnosti, da bi ženska postala cesarica,« je za CNN dejal profesor Makoto Okawa, ki na Univerzi Chuo v Tokiu proučuje cesarsko rodbinsko linijo.

Dodal je, da državna ustava ženskam ne prepoveduje zasedbe prestola in poudaril: »Idejo, da se ženske vnaprej izključuje kot osebe, ki niso sposobne vladati, je treba jasno razumeti kot mizoginijo.«

Različne javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina Japoncev ne bi imelo nič proti temu, da bi jim namesto cesarja vladala cesarica, toda močna konservativna struja temu ostro nasprotuje.