Nizozemski kralj ob obisku nekdanje kolonije: O suženjstvu ne bom molčal

Nizozemski kralj Viljem Aleksander je v ponedeljek obljubil, da tema suženjstva ne bo tabu med njegovim obiskom nekdanje kolonije Surinam. Tam je bilo sicer suženjstvo odpravljeno pred več kot 150 leti, navaja Guardian.

Kralj je v nedeljo skupaj s kraljico Maksimo prispel v prestolnico Paramaribo, teden dni po tem, ko je ta mala južnoameriška država praznovala 50 let neodvisnosti od Nizozemske.

Med tridnevnim obiskom »se ne bomo izogibali zgodovini niti njenim bolečim obdobjem, kot je suženjstvo«, je v ponedeljek dejal Viljem Aleksander, poroča Guardian. Obisk kralja in kraljice je prvi obisk članov nizozemske kraljeve družine v skoraj petih desetletjih.

Nizozemci so svoj »zlati vek« imperija in kulture v 16. in 17. stoletju financirali s prevozom približno 600.000 Afričanov v okviru trgovine s sužnji, večinoma v Južno Ameriko in na Karibe.

Na ponedeljkovem srečanju s surinamsko predsednico Jennifer Geerlings-Simons je kralj dejal, da »se zaveda, kako globoko to odmeva med potomci zasužnjenih ljudi in avtohtonimi skupnostmi. Z njimi se želimo pogovarjati.«

Soočanje z zgodovino kolonializma

Obisk kralja in kraljice v Surinamu poteka v času, ko se Nizozemska intenzivneje sooča z zgodovino svojega kolonializma in vloge v atlantski trgovini s sužnji. Surinam je bil ena najpomembnejših nizozemskih kolonij, kjer je suženjsko delo na plantažah sladkorja, kave in bombaža omogočalo velik del gospodarskega vzpona Nizozemske v 17. stoletju.

Suženjstvo je bilo v Surinamu in drugih nizozemskih kolonijah uradno odpravljeno 1. julija 1863, dejansko pa se je končalo šele leta 1873, po desetletnem »prehodnem« obdobju. Med potomci zasužnjenih ljudi je to še danes vir bolečine in političnih zahtev po priznanju ter popravi krivic.

Opravičilo Rutteja, nato opravičilo kralja

Zadnja leta je nizozemska politika naredila pomembne korake k uradnemu priznanju odgovornosti: najprej z opravičilom premiera Marka Rutteja (2022), nato z opravičilom kralja (2023). Obisk Surinama – ki je, kot omenjeno, prvi tak na najvišji ravni po skoraj petdesetih letih – je zato simbolen in občutljiv.

Surinam, na severni obali južnoameriške celine, so po neodvisnosti leta 1975 pretresali upori in državni udari. A nedavne odkrite velike naftne zaloge na morju vzbujajo upanje, da bi lahko spremenile gospodarsko prihodnost države.

Viljem Aleksander je dejal, da želi Nizozemska poglobiti odnose s svojo nekdanjo kolonijo »na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja«. Dejal je, da je gradnja skupne prihodnosti smiselna le, »če so ob tem upoštevani temelji, na katerih stojimo. Ti temelji pa so naša skupna preteklost«.

Kralj in v Argentini rojena Maksima se bosta na zaprtem srečanju sestala s predstavniki potomcev sužnjev, tradicionalnih skupnosti in avtohtonih ljudstev.

Skupina Afro-Surinamcev je kritizirala kraljevi program, ker ne vključuje polaganja venca pri spomeniku v Paramaribu, posvečenem odpravi suženjstva.

Diplomatski odnosi med državama so bili močno skrhani pod vojaškim režimom nekdanjega diktatorja Desija Bouterseja od leta 1982, nato ponovno v času njegove vrnitve na oblast kot izvoljenega predsednika med letoma 2010 in 2020.