Keiko Fujimori zmagala za las, Peru ostaja razdeljen

Keiko Fujimori (51) je v torek prisegla kot predsednica Peruja in po tesni zmagi na junijskih predsedniških volitvah prevzela vodenje globoko razdeljene države. Konservativna političarka je v drugem krogu zmagala z manj kot 50.000 glasovi prednosti.

Največ podpore je dobila v Limi in obalnem pasu, medtem ko so volivci v andskem višavju, kjer živi veliko avtohtonega prebivalstva, večinoma podprli njenega levičarskega tekmeca Roberta Sancheza. Ta je zaradi domnevnih nepravilnosti pri štetju glasov izpodbijal izid, vendar so njegove pritožbe zavrnili.

Čaj iz koke na dan odžene višinsko bolezen stran

Fujimorijeva je že deveta predsednica države v zadnjem desetletju. V tem času so bili na splošnih volitvah izvoljeni le trije predsedniki, drugi pa so na položaj prišli po odstopih ali odstavitvah predhodnikov, pogosto zaradi korupcijskih škandalov.

Fujimorijeva ima v parlamentu razmeroma ugoden položaj. Njena stranka Ljudska sila in glavna zaveznica Ljudska prenova (Renovación Popular) bosta skupaj zasedali polovico sedežev v senatu, kar bo otežilo poskuse njene odstavitve.

Politično nestabilnost, ki pretresa državo, namerava preseči z ukrepi na področju varnosti. V središču njene predvolilne kampanje je bil boj proti kriminalu, zlasti proti vse bolj razširjenim izsiljevalskim združbam. Obljubila je politiko trde roke, pri čemer se bo zgledovala po nekaterih ukrepih salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja.

Med drugim je napovedala gradnjo velikega zapora po vzoru zloglasnega Cecota v Salvadorju. Sodnikom želi z reformo zagotoviti večjo varnost, tudi tako, da bi jim pri vodenju kazenskih postopkov omogočila skrivanje identitete.

Med prednostnimi nalogami nove vlade so tudi razvoj infrastrukture, tesnejše sodelovanje države z zasebnimi vlagatelji in reorganizacija socialnih služb za zmanjšanje podhranjenosti na podeželju. Napovedala je tudi 15-odstotno zvišanje minimalne plače ter začasno vključitev vojske v varnostne operacije na območjih z visoko stopnjo kriminala.

Največ podpore je dobila v Limi in obalnem pasu, medtem ko so volivci v andskem višavju večinoma podprli njenega levičarskega tekmeca Roberta Sancheza. FOTO: Ernesto Benavides/AFP

Njen oče Albert Fujimori je državo vodil v devetdesetih letih. Njegova vlada je stabilizirala gospodarstvo in porazila teroristične skupine, vendar je pozneje postala avtoritarna. Zaradi kršitev človekovih pravic je bil zaprt, decembra 2023 pomiloščen, septembra naslednje leto pa je umrl.

Nova predsednica bo morala hkrati obvladovati močno opozicijo, ki zahteva razveljavitev zakonov, ki naj bi oslabili boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Opozicijski voditelji zahtevajo tudi preiskavo smrti okoli 50 civilistov med protesti konec leta 2022 in v začetku leta 2023, po odstavitvi predsednika Pedra Castilla. Med slovesno prisego so nekateri poslanci pred parlamentom protestirali s fotografijami ubitih, svojci žrtev pa so sporočili, da Fujimorijeve ne priznavajo za legitimno predsednico.

Peru kljub političnim pretresom ostaja eno stabilnejših gospodarstev Latinske Amerike, vendar so razlike v življenjskem standardu med obalo in revnejšimi skupnostmi v Andih vse večje. Zmaga Fujimorijeve je okrepila vtis, da se Južna Amerika po obdobju prevlade levičarskih voditeljev pomika proti desnemu političnemu polu.