Novinarsko vprašanje, ki je spremenilo vse
Napaka komunističnega funkcionarja v Vzhodnem Berlinu je vodila v padec Berlinskega zidu točno na dan 9. novembra 1989 -
Odpri galerijo
Tiskovna konferenca, po kateri Nemčija ni bila več ista. 9. november 1989, za govorniškim odrom Günter Schabowski. Peter Brinkmann stoje zastavlja ključno vprašanje. Foto Osebni Arhiv P. Brinkmanna
Na današnji dan pred tridesetimi leti je bila Vzhodna Nemčija odeta v mirno revolucijo, nezadovoljno prebivalstvo je v večjih mestih protestiralo proti oblasti, zaprti družbi, zahtevali so reforme in demokracijo. Günter Schabowski, tiskovni predstavnik takratne vzhodnonemške vlade, je za 18. uro popoldne v Vzhodnem Berlinu sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi poročal o marsičem, med drugim tudi, kaj so se dogovorili na centralnem komiteju socialistične stranke Nemčije v povezavi s potovanji v tujino.
Konferenca se je začela v socialističnem duhu; dolgočasno in dolgovezno. Šele po 53 minutah naj bi padla prva vprašanja o potovanjih v tujino in Schabowski se je zmedel. Pred sabo je imel liste papirja, ki jih prej ni prebral in na katerih je bilo zapisano, da prebivalci Nemške demokratične republike lahko potujejo v tujino, ne da bi za to potrebovali kakršna koli dovoljenja. Schabowskemu so zatem postavili vprašanje, kdaj bodo ta pravila stopila v veljavo. Ne da bi preveril dokumente, je odgovoril: »Kolikor jaz vem… takoj, nemudoma.«. V resnici bi pravila stopila v veljavo šele naslednji dan. Ker je nemška televizija prenašala konferenco, so se k berlinskemu zidu čez nekaj ur zgrnili tisoči in tamkajšnji policisti niso mogli nič drugega, kot zid odpeti. Sledila je noč, v kateri so Nemci jokali in se objemali.
Če je trideset let je znano, da je napaka vodila v padec berlinskega zidu točno 9. novembra 1989, pa se še vedno ne ve natančno, kdo je zastavil novinarsko vprašanje. Trideset let krožita dve imeni: italijanski dopisnik za agencijo ANSA Riccardo Ehrman ali zahodnonemški novinar tabloida Bild Peter Brinkmann. Večina virov trdi, da slednji. Tudi Brinkmann je za Delo potrdil, da je bil on. Večera pred tridesetimi leti se spominja takole: »Z Ehrmanom, ki je na tiskovni konferenci sedel le meter stran od mene, se nisva poznala, in tudi kasneje se nikoli nisva srečala. Vedno je tudi zavrnil srečanje pred tv ekrani in vem zakaj. Ker je on zastavil vprašanje glede regulative potovanj, jaz pa tisto ključno, ki je odprlo zid. Vprašal sem namreč, kdaj bodo začela veljati ta nova pravila glede svobodnih potovanj. Poudaril sem kdaj in če od zdaj?«
Brinkmann je zatem dvakrat ponovil tudi vprašanje, ali to velja tudi za zahodni Berlin. Z odgovorom, da vzhodni Nemci lahko takoj gredo v zahodni Berlin, se je konferenca končala. Potem, dodaja Brinkmann, je sledila čudovita noč, iz katere je prinesel veliko fotografij in zgodb. Sam je še nekaj let delal za Bild, in, kot pravi, postal prava zvezda za vzhodne Nemce. » Vsi so se hoteli srečati z mano in me spoznati.« Pisal je tudi za Die Welt, Morgenpost, za Bild je delal do leta 2010. Bil je tudi dopisnik v Iraku med Zalivsko vojno, potem se je upokojil. Zdaj je moderator na zasebni TV postaji v Berlinu.
»Kolikor jaz vem ...«
Konferenca se je začela v socialističnem duhu; dolgočasno in dolgovezno. Šele po 53 minutah naj bi padla prva vprašanja o potovanjih v tujino in Schabowski se je zmedel. Pred sabo je imel liste papirja, ki jih prej ni prebral in na katerih je bilo zapisano, da prebivalci Nemške demokratične republike lahko potujejo v tujino, ne da bi za to potrebovali kakršna koli dovoljenja. Schabowskemu so zatem postavili vprašanje, kdaj bodo ta pravila stopila v veljavo. Ne da bi preveril dokumente, je odgovoril: »Kolikor jaz vem… takoj, nemudoma.«. V resnici bi pravila stopila v veljavo šele naslednji dan. Ker je nemška televizija prenašala konferenco, so se k berlinskemu zidu čez nekaj ur zgrnili tisoči in tamkajšnji policisti niso mogli nič drugega, kot zid odpeti. Sledila je noč, v kateri so Nemci jokali in se objemali.
Kdaj? Zdaj?
Če je trideset let je znano, da je napaka vodila v padec berlinskega zidu točno 9. novembra 1989, pa se še vedno ne ve natančno, kdo je zastavil novinarsko vprašanje. Trideset let krožita dve imeni: italijanski dopisnik za agencijo ANSA Riccardo Ehrman ali zahodnonemški novinar tabloida Bild Peter Brinkmann. Večina virov trdi, da slednji. Tudi Brinkmann je za Delo potrdil, da je bil on. Večera pred tridesetimi leti se spominja takole: »Z Ehrmanom, ki je na tiskovni konferenci sedel le meter stran od mene, se nisva poznala, in tudi kasneje se nikoli nisva srečala. Vedno je tudi zavrnil srečanje pred tv ekrani in vem zakaj. Ker je on zastavil vprašanje glede regulative potovanj, jaz pa tisto ključno, ki je odprlo zid. Vprašal sem namreč, kdaj bodo začela veljati ta nova pravila glede svobodnih potovanj. Poudaril sem kdaj in če od zdaj?«
Brinkmann je zatem dvakrat ponovil tudi vprašanje, ali to velja tudi za zahodni Berlin. Z odgovorom, da vzhodni Nemci lahko takoj gredo v zahodni Berlin, se je konferenca končala. Potem, dodaja Brinkmann, je sledila čudovita noč, iz katere je prinesel veliko fotografij in zgodb. Sam je še nekaj let delal za Bild, in, kot pravi, postal prava zvezda za vzhodne Nemce. » Vsi so se hoteli srečati z mano in me spoznati.« Pisal je tudi za Die Welt, Morgenpost, za Bild je delal do leta 2010. Bil je tudi dopisnik v Iraku med Zalivsko vojno, potem se je upokojil. Zdaj je moderator na zasebni TV postaji v Berlinu.
