Obletnica izida enega navečjih romanov novega tisočletja

Pred petindvajsetimi leti je Jonathan Franzen napisal roman o družini, ki razpada, medtem ko se člani družine trudijo prepričati drug drugega – predvsem pa sami sebe – da je z njimi vse v redu. Popravki so čez noč postali literarna senzacija in Franzen eden najbolj uspešnih sodobnih pisateljev. Na svoj način je namreč pisal o Ameriki na prelomu tisočletja, o potrošništvu, kapitalizmu, družinskih iluzijah, zdravilih, depresiji, staranju in občutku, da je mogoče življenje nenehno popravljati. Četrt stoletja pozneje, je zanimivo, da se mu ne zdijo več najpomembnejši veliki družbeni problemi, ampak pet glavnih junakov iz romana.

Kot je povedal za Guardian, se mu zdijo pomembna njihova zapletena razmerja, njihove potrebe, strahovi, samoprevare in nenadni trenutki nežnosti, ki so po njegovem odgovor na vse bolj materialističen pogled na svet. Prav zaradi tega se mu Popravki danes zdijo skoraj bolj aktualni kot ob izidu. Prvemu romanu je sledila še ena uspešnica – Svoboda, ki so jo primerjali celo z Vojno in mirom. Roman Čistost, pa je mnoge njegove oboževalce razočaral.

Franzen je star 67 let. Ko govori o knjigi, ki ga je naredila slavnega, govori tudi o sebi, saj je medtem postal drugačen človek. Njegov oče je imel Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, mati, po kateri je deloma oblikoval lik Enid iz Popravkov, je umrla še pred izidom romana. Njegovi starši so mu, pravi, dali vse – bili so tudi kritični. A šele ko ju ni bilo več, je lahko pisal, kar je hotel.

Kot prizna je bil, ko je ustvarjal Popravke, zelo jezen. Na televizijo, ki naj bi uničevala resni roman, na bralce, ki naj ne bi več hoteli brati debelih knjig, na literarni svet, ki ga ni dovolj poslušal. Danes o tem govori skoraj s presenetljivo nežnostjo. Zanimivo je, da glede prihodnosti romana danes ni tako črnogled kot nekoč. »Bo res konec sveta, če ljudje ne bodo več brali Steinbecka? Nič ne traja večno.«

Trenutno piše nadaljevanje romana Crossroads (Križišča) iz leta 2021, ki naj bi bil drugi del načrtovane trilogije. Pravi, da danes ne premišljuje več o tem, da človek lahko postane moralno boljši, zanima ga predvsem to, kako lahko neke stvari naredimo prav. Zanj je resnica pomembnejša od morale, samopomoči ali lepih naukov.

Ob 25-letnici je v ZDA izšla tudi nova izdaja Popravkov, roman pa kar sam pisatelj spreminja v scenarij saj bo Netflix zgodbo pretopil v serijo. Enid Lambert bo igrala Meryl Streep, serijo bo režiral Cord Jefferson. Franzen je nekoč televizijo označil za sovražnico resnega romana; danes priznava, da jo je dolgo podcenjeval. V času neskončnega drsenja po zaslonih, družbenih omrežij in umetne inteligence je televizija postala prostor, kjer lahko gledamo zgodbe.  

Ko je pisal roman Svoboda, so ga vedno spraševali, kaj je zanj svoboda, in on jim je odgovarjal, da je svoboda notranja neodvisnost od ideologij, od potrošništva. A največja svoboda je zanj to, da lahko deset ur, sedem dni v tednu piše. Pisanje je zanj še vedno sreča, in če gre vmes lahko še ven opazovat ptice, je to popoln dan. »Ljubezen do narave je privilegij.« Priznava, da je čudak, ki ima rad samo tiste ljudi, ki berejo. »Če nisi bralec ali ljubitelj divjih živali, si mi lahko všeč, lahko nimam čisto nič proti tebi, le nisi moj tip človeka.«