Odkopali bodo nekdanjega paragvajskega diktatorja

Odkop posmrtnih ostankov je zahteval njegov domnevno nezakonski sin Enrique Alfredo Fleitas.

Objavljeno
23. julij 2020 10.16
Posodobljeno
23. julij 2020 10.54
Lani so Paragvajci zaznamovali 30. obletnico konca diktature Alfreda Stroessnerja. FOTO: Jorge Adorno/Reuters
Ka. M.
Ka. M.
Vrhovno sodišče v Braziliji je sprejelo odločitev o odkopu posmrtnih ostankov nekdanjega paragvajskega diktatorja Alfreda Stroessnerja Matiaude, ki je po koncu 35-letne vladavine poiskal zatočišče v Braziliji. Sodišče je odredilo odkop, da bi preverilo navedbe paragvajskega državljana Enriqueja Alfreda Fleitasa, ki trdi, da je diktatorjev nezakonski sin.

Enrique Fleitas vztraja, da je eden od treh nezakonskih otrok, ki so se rodili Michele Fleitas, eni od Stroessnerjevih nezakonskih partnerk. Če bodo analize pokazale, da so Fleitasove navedbe resnične in je eden od otrok Michele in Stroessnerja, se mu obeta dediščina v višini 20 milijonov ameriških dolarjev. Stroessner in Michele Fleitas, po navedbah BBC Munda je veljala za paragvajsko Brigitte Bardot, sta se spoznala v sedemdesetih letih in v skrivni ostala v zvezi vse do Strossnerjeve smrti leta 2006 v sosednji Braziliji. 

image
Alfredo Stroessner je dočakal 93 let in umrl v izgnanstvu v Braziliji. FOTO: Reuters
 Ob smrti 93-letni Stroessner je vodenje Paragvaja prevzel leta 1954 po državnem udaru, ki ga je vodil kot poveljnik paragvajskih oboroženih sil. Podobno kot v drugih ameriških državah so tudi obdobja paragvajskega avtoritarnega obdobja, sicer najdaljšega v regiji, zaznamovali korupcija ter arbitrarno zapiranje, mučenje in poboji političnih nasprotnikov, pa tudi nudenje pribežališča nacističnim veljakom. Za časa Stroessmerjeve diktature se je v Pragvaj med drugim zatekel znani nacistični »Angel smrti« Josef Mengele. Zaradi  nezakonitega diktatorjevega prilaščanja sredstev kritiki vztrajajo, da bi se dediščina morala porazdeliti med oškodovane, in ne dedičem.