Pariška filharmonija pod taktirko genialnega 24-letnika
Finec Klaus Makela ima kljub mladosti za seboj že zavidljivo kariero.
Odpri galerijo
Čudežni deček klasične glasbe Klaus Makela se je dirigentstvu začel posvečati že pri 12 letih. FOTO: François Guillot/AFP
Pred dvema letoma, pri komaj dvaindvajsetih, je Klaus Makela postal glavni dirigent filharmonije v Oslu, zdaj so ga imenovali za glasbenega direktorja Pariške filharmonije. »Priznati moram, da je to precej neobičajno,« je skromno povedal umetnik, ki bo vodenje ugledne hiše prevzel septembra 2022, a kljub novi zadolžitvi še naprej ostal tudi v Oslu. Ne slovi le kot genialen dirigent, ampak tudi kot izjemen čelist.
Kot pravi, sam o svojih letih ni nikoli razmišljal, podobnega mnenja, da starost ni bistvena, pa so tudi njegovi bodoči sodelavci. »Čeprav je mlad, je presenetljivo zrel,« je povedala violinistka Pariške filharmonije Anne-Sophie le Rol in dodala, da tako kot vsem velikim dirigentom tudi Makeli ni treba govoriti, saj lahko vse izrazi z gestami.
Debitantski nastop je doživel pri sedmih letih v finski Nacionalni operi kot član otroškega orkestra za Bizetovo opero Carmen. Čeprav sta ga prevzeli drama in krasna glasba, je njegovo pozornost tedaj pritegnil dirigent. Za to vlogo se je začel usposabljati pri 12 letih in od tedaj dirigira vsak teden, je povedal glasbenik, ki je študiral na znameniti Akademiji Sibelius v Helsinkih, katere diplomanti so tudi Esa-Pekka Salonen, Mikko Franck, Jukka-Pekka Saraste in Susanna Malkki.
»Zelo zgodaj sem se naučil, da je vodenje precej zapletena zadeva,« je pojasnil in dodal, da avtoriteta po njegovem mnenju ne izhaja iz ukazovanja ali siljenja ljudi, da nekaj naredijo, ampak iz »dokazovanja tega, kar delaš, to je prava avtoriteta«.
Čeprav se občinstvo stara, mlade generacije pa nimajo več takšnih sposobnosti koncentracije, ga prihodnost klasične glasbe ne skrbi. »Poslušanje klasikov je tiho sedenje in opazovanje brez gledanja v telefon. A ravno ta velika razlika bi lahko klasično glasbo naredila 'kul',« razmišlja. Veliko mladih si namreč želi upočasniti življenjski tempo in najbolj revolucionarna stvar, ki jo lahko po njegovem mnenju naredijo, je, da pridejo na koncert ter poslušajo Brucknerjevo simfonijo.
Kot pravi, sam o svojih letih ni nikoli razmišljal, podobnega mnenja, da starost ni bistvena, pa so tudi njegovi bodoči sodelavci. »Čeprav je mlad, je presenetljivo zrel,« je povedala violinistka Pariške filharmonije Anne-Sophie le Rol in dodala, da tako kot vsem velikim dirigentom tudi Makeli ni treba govoriti, saj lahko vse izrazi z gestami.
Debitantski nastop je doživel pri sedmih letih v finski Nacionalni operi kot član otroškega orkestra za Bizetovo opero Carmen. Čeprav sta ga prevzeli drama in krasna glasba, je njegovo pozornost tedaj pritegnil dirigent. Za to vlogo se je začel usposabljati pri 12 letih in od tedaj dirigira vsak teden, je povedal glasbenik, ki je študiral na znameniti Akademiji Sibelius v Helsinkih, katere diplomanti so tudi Esa-Pekka Salonen, Mikko Franck, Jukka-Pekka Saraste in Susanna Malkki.
»Zelo zgodaj sem se naučil, da je vodenje precej zapletena zadeva,« je pojasnil in dodal, da avtoriteta po njegovem mnenju ne izhaja iz ukazovanja ali siljenja ljudi, da nekaj naredijo, ampak iz »dokazovanja tega, kar delaš, to je prava avtoriteta«.
Čeprav se občinstvo stara, mlade generacije pa nimajo več takšnih sposobnosti koncentracije, ga prihodnost klasične glasbe ne skrbi. »Poslušanje klasikov je tiho sedenje in opazovanje brez gledanja v telefon. A ravno ta velika razlika bi lahko klasično glasbo naredila 'kul',« razmišlja. Veliko mladih si namreč želi upočasniti življenjski tempo in najbolj revolucionarna stvar, ki jo lahko po njegovem mnenju naredijo, je, da pridejo na koncert ter poslušajo Brucknerjevo simfonijo.
