Črni nosorog, ponovni ponos Čada
V afriški državi Čad so črne nosoroge po 50 letih ponovno naselili, potem ko so jih z lovom skoraj iztrebili. Šest rogatih sesalcev so iz Južne Afrike z letali varno prepeljali v 3000 kilometrov oddaljen čadski narodni park Zakouma.
Odpri galerijo
Ponovni ponos Čada, črni nosorog. Foto Siphiwe Sibeko Reuters
Projekt je rezultat brezpogojnega skupnega prizadevanja vlad afriških držav, pa tudi južnoafriških nacionalnih parkov in mednarodne nevladne organizacije African Parks. Po dveh letih intenzivnih priprav na njihov prihod so nosoroge spustili v svoj novi dom. Za zdaj se bodo med obdobjem aklimatizacije hranili v posebej zasnovanih prostorih, preden jih bodo spustili v park.
»Odločeni smo, da bodo ustvarili varno in uspešno prihodnost za prostoživeče živali, tako da bodo tudi prihodnje generacije v Čadu lahko doživele prednosti zdravih in neokrnjenih naravnih krajin,« je dejal veleposlanik Čada v Južni Afriki Sagour Youssouf Mahamat Itno.
»To je znamenje moči našega partnerstva z afriškimi parki in preoblikovanjem parka Zakouma v varno zatočišče, da smo lahko ponovno naselili nosoroge v Čadu, kjer bodo deležni trajne zaščite. Njihova ponovna prisotnost na tem ozemlju pomeni pomemben napredek pri obnovi parka, kar bo prispevalo k razvoju turizma v lokalnem gospodarstvu in izboljšalo socialno sliko.«
Zgodovinski obseg črnega nosoroga je vključeval večino južne in vzhodne Afrike, danes pa je omejen izključno na zaščitene naravne rezervate. Uspešne ponovne uvedbe so se že zgodile v drugih afriških državah skupaj z Malavijem in Bocvano, afriški parki pa so pred tem ponovno naselili nosoroge v Ruandi. Konservatorji upajo, da bo to pomagalo njihovim možnostim za dolgoročno preživetje.
Afriški parki so leta 2010 prevzeli vodenje nacionalnega parka Zakouma, organizacija pa je delala z nacionalno vlado, da bi jo spremenila v zatočišče, v katerem bodo živali varne. »Nosorog je preživel na tem planetu že tisočletja, vendar manj kot 25.000 še živih zaradi nenasitnega povpraševanja ljudi po njihovih rogovih so bliže izumrtju kot preživetju,« je povedal Peter Fearnhead, izvršni direktor afriških parkov.
Marca je svet žaloval zaradi izgube Sudana, zadnjega preživelega severnega belega nosoroga, kar je verjetno pomenilo konec te posebne podvrste. Samo približno 5000 preostalih nosorogov v Afriki je črnih nosorogov in večina jih živi v Južni Afriki.
»Odločeni smo, da bodo ustvarili varno in uspešno prihodnost za prostoživeče živali, tako da bodo tudi prihodnje generacije v Čadu lahko doživele prednosti zdravih in neokrnjenih naravnih krajin,« je dejal veleposlanik Čada v Južni Afriki Sagour Youssouf Mahamat Itno.
»To je znamenje moči našega partnerstva z afriškimi parki in preoblikovanjem parka Zakouma v varno zatočišče, da smo lahko ponovno naselili nosoroge v Čadu, kjer bodo deležni trajne zaščite. Njihova ponovna prisotnost na tem ozemlju pomeni pomemben napredek pri obnovi parka, kar bo prispevalo k razvoju turizma v lokalnem gospodarstvu in izboljšalo socialno sliko.«
Zgodovinski obseg črnega nosoroga je vključeval večino južne in vzhodne Afrike, danes pa je omejen izključno na zaščitene naravne rezervate. Uspešne ponovne uvedbe so se že zgodile v drugih afriških državah skupaj z Malavijem in Bocvano, afriški parki pa so pred tem ponovno naselili nosoroge v Ruandi. Konservatorji upajo, da bo to pomagalo njihovim možnostim za dolgoročno preživetje.
Afriški parki so leta 2010 prevzeli vodenje nacionalnega parka Zakouma, organizacija pa je delala z nacionalno vlado, da bi jo spremenila v zatočišče, v katerem bodo živali varne. »Nosorog je preživel na tem planetu že tisočletja, vendar manj kot 25.000 še živih zaradi nenasitnega povpraševanja ljudi po njihovih rogovih so bliže izumrtju kot preživetju,« je povedal Peter Fearnhead, izvršni direktor afriških parkov.
Marca je svet žaloval zaradi izgube Sudana, zadnjega preživelega severnega belega nosoroga, kar je verjetno pomenilo konec te posebne podvrste. Samo približno 5000 preostalih nosorogov v Afriki je črnih nosorogov in večina jih živi v Južni Afriki.
