Prisilno tetovirane Nizozemke: fundacija žrtvam briše tetovaže in vrača dostojanstvo

Joke, ki je bila več let žrtev nasilja in prisilnega tetoviranja, v specializirani kliniki v Rotterdamu pozira s svojo fotografijo, posneto pred začetkom odstranjevanja tetovaž. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Triinpetdesetletna Nizozemka Joke se je, kot je zapisala novinarska agencija AFP, zdrznila od bolečine, ko so ji laserji prasketali po njeni koži in odstranjevali eno od 250 tetovaž, ki jih je njen nasilni partner načečkal po vsem njenem telesu in obrazu – povsod, kjer je menil, da se je je dotaknil drug moški, se je pojavila tetovaža Hans.

Nizozemka je ena od več sto ljudi, ki jim je pomagala rotterdamska fundacija Spijt van Tattoo (oziroma Obžalovanje tetovaže). Žrtvam ponuja brezplačno lasersko odstranjevanje tetovaž, pripravlja se tudi na širitev v tujino.

Leta trpela nasilje partnerja

Kot navajajo, je Joke leta trpela nasilje. Partner jo je zapiral v prikolice in lope ter jo doma proti njeni volji tetoviral s tetovirnim aparatom, dokler na njenem telesu skoraj ni bilo več nepobarvanega mesta.

Svoje ime ji je več kot desetkrat vtetoviral na obraz – na čelo, nos, lica in brado, celo na veke.

Tudi ko ji je uspelo pobegniti, so bili telesni opomniki njegove krutosti vidni vsem. Bilo jo je sram, počutila se je zaznamovano in bala se je stopiti iz hiše.

»Vsi gledajo vate in te žalijo. Govorijo, da si neumna, da si nora. In nimaš ničesar, prav ničesar. Počutiš se tako majhno,« je povedala za AFP.

Prek nacionalne organizacije Veilig Thuis (oziroma Varno doma), ki pomaga žrtvam nasilja v družini, so Joke nato napotili k fundaciji Spijt van Tattoo. To je bil prvi korak na dolgi in boleči poti. V dveh letih in pol je prestala 12 laserskih posegov, s katerimi so ji odstranjevali črnilo z obraza. Bolečina je tako huda, da ji mora plastični kirurg obraz omrtvičiti. Danes so z ličili tetovaže na njenem obrazu komaj še vidne. Joke pravi, da je znova dobila svoje življenje.

FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Meseci samomorilnih misli

»Boli kot sam hudič,« je dejala. »Potrebuješ ogromno moči, da si daš vse to odstraniti. Toda ne morete si predstavljati, kako srečna sem zaradi tega. Nikoli si nisem mislila, da bo tako.« Osemnajst mesecev se je spopadala s samomorilnimi mislimi, vendar pravi, da jo je odstranitev nasilneževega imena z obraza osvobodila in ji povrnila pozitivnejši pogled na življenje.

»Vsega sem lahko vesela. Če je lepo vreme, odlično. Tudi če dežuje, mi je prijetno doma. Zdaj me osrečuje prav vse.«

»To ti daje upanje. Upanje pa te ohranja pri življenju.« In še: »Življenje vračam v svoje roke.«

Sprevrženo »darilo«

Druga ženska je bila stara komaj 17 let, ko je spoznala zdaj že nekdanjega partnerja. Ta je kmalu postal nasilen in nadzorovalen.

Pet let pozneje ji je na svoj rojstni dan dejal, da si želi sprevrženo darilo. Odvlekel jo je v tetovatorski salon, kjer so ji tik nad spolovilom vtetovirali napis »lastnina« in njegovo ime.

Tetovatorju je zaman poskušala nakazati, da v poseg ne privoli, toda zaradi gospodovalne navzočnosti njenega partnerja je bil ta kljub temu izveden. Ponižanja s tem ni bilo konec. Ko se je vrnila domov, je v dnevni sobi našla več partnerjevih prijateljev. Prisilil jo je, da jim je pokazala svežo tetovažo.

»Bil je zelo ponosen. Pripadala sem mu. Zdaj sem bila njegova lastnina in njegova lastnina naj bi tudi ostala,« je 42-letnica povedala za AFP.

»Čutila sem samo žalost, ponižanje, strah in gnus. Ponos, ki mu je sijal iz oči. Pripadala sem njemu in nikoli več nikomur drugemu. Nikoli se nisem počutila tako grozno, tako umazano.«

Joke je ena od več sto ljudi, ki jim je pomagala rotterdamska fundacija Spijt van Tattoo (»Obžalovanje tetovaže«). Žrtvam ponuja brezplačno lasersko odstranjevanje tetovaž, zdaj pa se pripravlja tudi na širitev v tujino. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Odločitev sprejela šele po več letih

Več kot desetletje je prenašala nasilje, grožnje s smrtjo in te, da ji bo partner ugrabil otroke. Ko je začel pretepati tudi njenega sina, se je odločila, da mora oditi. Po njenih besedah ljudje, ki takšnega odnosa niso nikoli izkusili, ne morejo razumeti, kako težko je pobegniti.

»Grozijo ti. Manipulirajo s teboj. Spravljajo te ob pamet, dokler ne začneš dvomiti vase. Dokler ne moreš več storiti ničesar. Dokler se ne počutiš ničvrednega. Tako zelo te zmanjšajo,« je dejala za AFP.

To bolečo odločitev je sprejela šele po več letih. Sprva je razmišljala, da bi tetovažo prekrila z drugo, vendar je spoznala, da bi besedilo in črnilo še vedno ostala pod njo.

»Takrat bi se mi telo še vedno zdelo kot del njega. Pa ni.« Nekaj časa se ni mogla niti prhati, saj ni prenesla pogleda na svoje telo in tetovažo. »Zdelo se mi je, da je moje telo tako umazano, da ga sploh nisem več hotela umivati. Ker v sebi nosiš vsa tista leta,« je dejala.

Odstranjevanje tetovaže postalo del okrevanja

»Zelo sem ponosna nase, da sem naredila ta korak,« je povedala. »Zame je to prvi korak k zapiranju enega najbolj bolečih poglavij mojega življenja.«

»To je korak proti svobodi in okrevanju, k temu, da si znova prilastim svoje telo in svoje življenje ter se brez sramu znova najdem.«

FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Pogled pretresel tudi strokovnjaka

Gonilna sila fundacije sta karizmatična zakonca Andy in Dex Han, ki se z odstranjevanjem tetovaž ukvarjata že 30 let. Leta 2018 sta se odločila, da bosta en dan na teden namenila brezplačnemu delu ter odstranjevala prisilne tetovaže žrtvam nasilja v družini in drugih oblik prisile.

Posegi segajo od odstranjevanja začetnice na prstu do pomoči žrtvam trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje, ki jim je njihov tako imenovani »loverboy« oziroma zapeljevalec in izkoriščevalec svoje ime vtetoviral na čelo.

Toda tudi izkušeni strokovnjak Andy Han je dejal, da ga je pogled na Joke prvič pretresel.

»Videl sem že veliko, toda to je bilo tako skrajno. Nisem vedel, kam naj pogledam. Njene prsi, obraz, oči, nos – vse je bilo prekrito z njegovim imenom. Nisem vedel, kje naj začnem,« je povedal 64-letnik.

Odstranitev tetovaže stane desetkrat več kot njena izdelava

Pojavile so se tudi finančne težave. Odstranitev tetovaže stane desetkrat več kot njena izdelava, cena pa je odvisna od velikosti površine. Joke je imela na obrazu toliko črnila, da bi en sam poseg stal toliko kot celo leto brezplačnega dela fundacije, je izračunal Han.

Ko bo zdravljenje Joke končano, bodo skupni stroški znašali približno 100.000 evrov. V kampanji množičnega financiranja so zanjo zbrali več kot 30.000 evrov. Zakonca sta se kljub temu odločila, da ji morata pomagati ne glede na stroške.

»Rekla sva si: poslušaj, tudi ona je hči nekoga. Sestra, prijateljica. In nima življenja. Pomagati ji morava,« je Han povedal za AFP. »Ko vidiš fotografije pred posegom in po njem, je sprememba izjemna. Tudi v njeni osebnosti,« je dejal.

Zakonca sta dejavnost iz Rotterdama že razširila v Haag in Amsterdam, zdaj pa nameravata odpreti center še v Cape Townu, kjer bi pomagala nekdanjim članom tolp.

»Če imaš v tamkajšnjih revnih četrtih tetovaže po vsem obrazu in rokah, ne moreš zapustiti svojega območja. Ustrelijo te ali te zabodejo. Če se znajdeš v napačni soseski, te ubijejo,« je dejal. »Tudi oni potrebujejo takšno pomoč, saj lahko tako ljudem pomagaš spremeniti življenje.« Han meni, da je več deset prošenj in napotitev, ki jih je prejel, le vrh ledene gore.

FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Prisilno tetoviranje težko odkriti

Kylianne Teuben, vedenjska znanstvenica, ki dela za organizacijo Veilig Thuis, je dejala, da je prisilno tetoviranje, podobno kot številne druge oblike nasilja v družini, težko odkriti, saj so lahko dokazi »skriti pod oblačili«.

Vse, ki se znajdejo v takšnem položaju, je pozvala, naj poiščejo pomoč. »Pomembno je, da vedo, da niso sami in da pomoč obstaja. Ko boste pripravljeni, jo poskusite poiskati. Obstajajo organizacije, ki pomagajo,« je dejala Teubenova.

Joke pravi, da o svojih izkušnjah govori zato, da bi tudi druge ženske spodbudila k odhodu iz nasilnih razmerij.

»Preprosto stori to. Slabše, kot je tam, kjer si zdaj, ne more biti,« je dejala. »Zmoreš. Nisi šibka. On je šibek.«

»In to lahko stori vsaka ženska. Ženske smo močne.«