Pristop Švedske je zgrešen

Tako je glede na visoko smrtnost in slabo zaščito ranljivih prepričana švedska epidemiologinja Annika Linde.

Objavljeno
25. maj 2020 18.00
Posodobljeno
25. maj 2020 18.03
Sproščen odziv na koronavirus ima svojo ceno. Foto Reuters
S. B.
S. B.
Dvainsedemdesetletna švedska epidemiologinja Annika Linde, med letoma 2005 in 2013 glavna zdravstvena avtoriteta v državi, pristojna za odziv na sars in prašičjo gripo, je doslej podpirala aktualnega državnega epidemiologa Andresa Tegnella pri švedskem eksperimentu s čredno imunostjo, zdaj pa je spremenila mnenje.

Tudi za britanski Observer je dejala, da bi morali pristojni sprejeti strožje ukrepe v zgodnji fazi izbruha covida-19 in če bi družbo zaustavili dovolj hitro, bi lahko v tem času poskrbeli za zaščito najbolj ranljivih. Švedska je sproščenost plačala z visoko stopnjo smrtnosti, eno najvišjih v Evropi in svetu. Umrlo je že več kot 4.000 ljudi, od tega približno polovica v domovih za starejše. V sosednjih Danski, Finski in Norveški je bila smrtnost na prebivalca kar za štirikrat, sedemkrat oziroma devetkrat nižja.

»Ko je Anders Tegnell dejal, da bomo tako sploščili krivuljo in obenem zaščitili ranljive ter sčasoma dosegli čredno imunost, se je tudi meni zdelo, da bi utegnila biti dobra strategija. Nisem bila tako kritična,« je priznala. Potem pa so mnoge države pokazale, da je mogoče drastično zmanjšati število okuženih in pandemijo vsaj začasno spraviti pod nadzor. Švedski je spodletelo tudi pri zaščiti starejših in drugih ranljivih skupin, je opozorila. »Slišati je bilo sanjsko, da lahko zaščitimo starejše, a v resnici brez resnega temelja,« je dejala. Sama je več kot dva meseca preživela v delni izolaciji.

Po njenem prepričanju je Tegnell neutemeljeno prevalil krivdo za visoko stopnjo okuženosti v švedskih domovih za starejše na lokalne oblasti in zasebna podjetja, ki jih upravljajo. To se po njenem sicer sliši logično, a »treba bi jih bilo ustrezno informirati ter jim dati na voljo uresničljivo strategijo ukrepanja.«