Rama Duwaji, prva dama New Yorka

Zgodovinski izid, ki so ga mnogi pričakovali, niso pa si ga upali z gotovostjo napovedati, je z zmago 34-letnega demokratičnega socialista Zohrana Mamdanija navdušil ne le njegove privržence v New Yorku, kjer si je kot najmlajši župan doslej zagotovil mandat, ampak tudi na tisoče kilometrov stran.

Ob zmagi je na oder v njegovem štabu v Brooklynu stopila tudi njegova žena, 27-letna Rama Duwaji, ki je v celi vrsti njegovih promocijskih videov – kako volivce nagovarja špansko in arabsko, rapa, se zabava skupaj z množico v nočnem klubu in podobno – ni bilo videti, močno pa naj bi nanj vplivala iz ozadja. Na prvi pogled je diskretna, umirjena, zadržana, pravo nasprotje vedno nasmejanega in energičnega Mamdanija. A kdo je v resnici vizualna umetnica sirskega rodu, ki bo ob najmlajšem županu New Yorka njegova najmlajša prva dama, pripadnica generacije Z, s katero sta se spoznala na aplikaciji za zmenke?

Mamdani in Newsom kot alternativa Trumpu

»Rama Duwaji je sirska ilustratorka in animatorka iz Brooklyna,« piše na njeni spletni strani. Rodila se je leta 1997 v Teksasu razvijalcu programske opreme in zdravnici iz Damaska. Otroštvo je preživela med zalivskimi arabskimi državami, šolala se je v ZDA. Njena družina živi v Dubaju, sama pa od leta 2021 v New Yorku. Kot še izvemo na njeni spletni strani, pri delu raziskuje teme sestrstva in skupnostnih izkušenj; kadar ne ustvarja digitalno, pa se posveča keramiki. Med drugim je sodelovala z revijo New Yorker, Washington Postom, BBC, Applom, Spotifyjem, Viceom in Tate Modern.

Možu je blizu tudi ideološko, kar je med drugim razvidno iz njenih umetniških del. FOTO: Angelina Katsanis/AFP

»Rama ni le moja žena, je izjemna umetnica, ki si zasluži biti znana zaradi nje same,« je maja na spletu zapisal Mamdani, ki se je z njo poročil v začetku letošnjega leta. »O moj bog, resnična je,« se je na zapis odzvala ona. Neki prijatelj jo je za New York Times v povezavi z morebitnim vplivom na Mamdanijevo kampanjo, za katero je prispevala vizualno podobo, opisal kot »našo sodobno princeso Diano«, drugi so medijem zaupali, da ji pozornost hkrati godi in jo obremenjuje.

Ideološko je blizu možu; kritična je do Trumpa, do njegove migrantske politike, do ameriškega imperializma in genocida v Gazi ... To je razvidno tudi iz njenih del, kajti prepričana je, da mora vsak spregovoriti proti krivicam, umetnost pa ima moč, da to besedo širi. »Ne mislim, da mora vsak delovati politično, vendar je umetnost po svoji naravi politična v tem, kako je ustvarjena, financirana in deljena. Tudi ustvarjanje umetnosti kot zatočišče pred grozotami, ki jih spremljamo, je zame politično. Je odziv na svet okoli nas,« je dejala v nekem intervjuju.