Severna zvezda na (skrajni) desni

Skrajni desničar, ki je uspel za glavno temo švedskih volitev tekmecem vsiliti priseljensko politiko.
Objavljeno
12. september 2018 19.00
Posodobljeno
12. september 2018 19.00
Končni izid parlamentarnih volitev na Švedskem bodo najbrž razglasili v petek, je pa že jasno, da so se razmere v politiki skandinavske kraljevine zelo zapletle. Do zdaj vladajoči levosredinski blok je dobil 144 sedežev v 359-članskem parlamentu, le za las več od desnosredinskega bloka. Levičarji so izgubili 15 poslanskih mest, vendar ne na račun zmerne, ampak skrajne desnice, saj je 14 novih poslancev pridobila stranka Švedski demokrati (SD).

Njen vodja, 39-letni Jimmie Åkesson, bo imel po novem v parlamentu še 62 poslanskih kolegov. Stranka, ki je konec 80. let nastala kot eden od poganjkov švedskih nacističnih gibanj, se je z leti nekoliko umirila. Sami se razglašajo za družbeno konservativno stranko, vendar jo drugi zaradi njenih populističnih, predvsem protipriseljenskih stališč, uvrščajo na skrajno desnico.

Åkesson, falirani študent politologije, prava, geografije in filozofije, je delal kot oblikovalec spletnih strani. Na začetku je bil član podmladka Zmerne stranke, potem pa je, ker so ga pritegnila njihova evroskeptična in protipriseljenska stališča, leta 1995 prestopil k podmladku SD. Kmalu je postal njihov vodja in leta 2005 še predsednik cele stranke. Hitro je večal njeno podporo in leta 2010 SD prvič popeljal čez parlamentarni prag.

Od takrat se priljubljenost stranke še povečuje. Åkesson, ki ima s partnerko štiriletnega sina, je med tokratno volilno kampanjo vsem strankam kot glavno temo uspel vsiliti priseljensko politiko. Ker je Švedska v valu beguncev v letih 2015 in 2016 sprejela glede na število prebivalcev največ prosilcev za azil med evropskimi državami, protipriseljenskemu populistu namazanega jezika pri tej temi prvaki tradicionalnih strank niso mogli parirati. Na severu so dobili novo zvezdo na (skrajni) desni, v Bruslju pa še en vzrok za glavobol več.