Srebrni olimpijec postal raznašalec hrane

Najboljši japonski sabljač, ki je na olimpijskih igrah v Londonu 2012 osvojil ekipno srebro, po odpovedi tekmovanj razvaža hrano za UberEats.  

Objavljeno
13. maj 2020 14.00
Posodobljeno
13. maj 2020 14.00
Dostava hrane na kolesu v katerega od bolj hribovitih delov neskončnega Tokia je lahko tudi dober trening. FOTO: AFP
 
G. U.
G. U.
Kot vse športe je tudi sabljanje neusmiljeno usekala pandemija novega koronavirusa. A če je prekinitev tekmovanj za milijonarske športnike v najbolj priljubljenih športih bolj ali manj nepričakovan in dobrodošel dopust, so se tekmovalci v manj komercialno zanimivih športih znašli v res nezavidljivem položaju. Med temi športi je gotovo sabljanje in najboljši japonski sabljač, 29-letni Rjo Mijake, je svoj floret – čeprav so Japonci veliko bolj kot v rokovanju z evropskimi meči seveda znani po sukanju svojih katan – zamenjal za kolo raznašalca hrane za podjetje UberEats.



Vrhunec Japončeve kariere so bile gotovo olimpijske igre v Londonu leta 2012, ko je s kolegi iz reprezentance osvojil ekipno srebro v floretu, eni od treh oblik olimpijskega sabljanja. Na naslednje igre v Riu de Janeiru se ni uvrstil, za letošnje v domačem Tokiu pa je imel dobre možnosti; na lanskem svetovnem prvenstvu v sabljanju je zasedel 13. mesto in je bil najboljši od Japoncev, njihova reprezentanca pa je na lanskih azijskih igrah osvojila ekipno zlato v floretu.

Vendar je japonsko sabljaško reprezentanco dan po prihodu v Združene države Amerike, kamor so šli na olimpijski kvalifikacijski turnir, doletelo sicer pričakovano obvestilo, da so olimpijske igre premaknili na julij 2021. Pa še ta datum je zaradi pandemije negotov. Mijake se je znašel v precepu, kaj bo počel. Po enem mesecu se je odločil, da bo postal raznašalec hrane na kolesu v Tokiu.

image
Kljub novi »karieri« Rjo Mijake svojega floreta seveda ni obesil na klin in z njim še vedno trenira v pričakovanju domače olimpijade. FOTO: Reuters


Japonski mediji svojega najboljšega sabljača zdaj predstavljajo kot skoraj reveža, ki mora razvažati hrano, da lahko preživi. Resnica je nekoliko drugačna, saj se je Mijake s tremi podjetji, ki ga podpirajo, sam dogovoril, da zamrznejo njegovo financiranje. Razvažanje hrane na kolesu pa je poleg služenja denarja izbral zato, ker hkrati s službo lahko opravlja tudi fizične priprave. Japonska prestolnica je namreč največje mesto na svetu, velika kot desetina Slovenije. Zato Mijake pravi, da je dostava hrane na kolesu v katerega od bolj hribovitih delov neskončnega velemesta lahko tudi dober trening.