Temu pravimo svoboda govora. Če ne, gre za cenzuro

Kitajski sodobni umetnik Ai Weiwei je komentiral dogajanje na letošnjem Beneškem bienalu, ki ga zaznamujejo protesti in spori zaradi sodelovanja Rusije in Izraela na tem umetniškem dogodku. Stališče svetovno znanega ustvarjalca toliko bolj odmeva, ker se je na umetniški poti večkrat spopadal z omejitvami in cenzuro, nekaj časa je bil tudi zaprt. Danes 68-letnik živi v izgnanstvu na Portugalskem, pred tem je domoval v Združenih državah, Veliki Britaniji in Nemčiji. Dejal je, da je vsako opredeljevanje festivala do političnih stališč oblika cenzure. Spomnimo se, da so leta 2023 odpovedali njegovo razstavo v galeriji Lisson, ker je na spletnih medijih kritiziral izraelske napade na Gazo. Po njegovem cenzura nima meja in je del vseh političnih sistemov, tudi zahodnih demokracij.

Ai Weiwei: Preseganje meja/ Bad Ischl/kurator Lucas Cuturi

Ai Weiwei, ki s svojo umetnostjo pogosto zagovarja človekove pravice, se je poglobil v vprašanje cenzure tudi v aktualni knjigi O cenzuri. Izjave o dogajanju na bienalu je podal na odprtju svoje razstave v italijanski L'Aquili. Tako se je odzval na odločitev festivala, da bo izločil Rusijo in Izrael s tekmovanja za festivalske nagrade. Takrat še ni bilo znano, da je festivalska žirija odstopila. »Bienale ne bi smel ocenjevati, kdo se lahko predstavi in kdo ne. To ni njihovo delo. Vsem bi morali zagotoviti enake pravice, ne glede na politično ali družbeno pozicijo. Temu pravimo svoboda govora,« je prepričan umetnik. »Če ne, gre za cenzuro. Prepričan sem, da moramo varovati svobodo govora. Brez te bi dopustili, da družba postane neumna.«

Ai Weiwei je sin kitajskega pesnika Ai Qinga, nekdanjega ljubljenca komunističnega režima, ki je leta 1958 padel v nemilost pri vladajoči garnituri, zato je njegov sin odraščal po koncentracijskih taboriščih v Mandžuriji in Xinjiangu, v Peking se je lahko vrnil šele leta 1976, po očetovi smrti. Leta 2011 je bil Weiwei 81 dni za zapahi, ker je kritiziral kitajsko vlado po potresu v Sečuanu leta 2008, v katerem je umrlo 90.000 ljudi. S stotinami anonimnih prostovoljcev je identificiral več kot 5000 otrok, ki so umrli pod ruševinami slabo zgrajenih šol. Seznam teh imen je vlada cenzurirala. Prav tako je zbral 1500 ton železnih armaturnih palic iz ruševin, jih poravnal in izdelal spominsko instalacijo.

L'Aquila je letos evropska prestolnica kulture. Ob tem je treba omeniti, da je tudi to mesto leta 2009 doživelo potres, ki je razkril številne gradbene pomanjkljivosti.