Trije Slovenci - pevski zbor

Pomlad je čas, ko se po večjih slovenskih krajih kar vrstijo zborovska srečanja, shodi in festivali. Od Zagorja ob Savi, Maribora, Celja, Ljubljane, Nove Gorice do daleč najbolj znanega Šentvida pri Stični, kjer se na taboru vsako leto, na začetku junija, zbere več tisoč pevcev. Tudi letos bo tako.

»Slovenci smo začuda pevski kot malokateri drug narod. Premnogokrat nas baš zato sprejemajo drugi radi medse. Tudi ni nepomembna prislovica Srbov, ki pravijo, da tvorijo že trije Slovenci pevski zbor,« je v članku z naslovom Dvignite skrite zaklade narodne pesmi!, objavljenem 25. decembra 1940 v Slovenskem gospodarju, zapisal neznani avtor.

In še dandanes je tako, bi lahko rekli. Otroški zborček ima vsak vrtec, šole jih premorejo celo več, nekaj je aktivnih tudi v vsaki občini, župniji, zborovsko petje gojijo v društvih pa tudi v družinskih okoljih. Tudi Slovenci v tujini najbolj intenzivno ohranjajo stik z maternim jezikom ravno z zborovsko pesmijo. V javni register je vnesenih kar 135 mešanih, ženskih in moških pevskih zborov, pri čemer je treba poudariti, da seznam vključuje le odrasle zasedbe.

Slovenski pevci radi zapojejo v javnosti, nastopajo na prireditvah in se udeležujejo festivalov in tekmovanj, doma in v tujini. Med zbori je precej vrhunskih, ovenčanih s slavo mnogih, pogosto mednarodnih, nagrad.

Evropska prestolnica zborov

Pred kratkim je Maribor na široko odprl vrata zborom iz vse Evrope, zanimanje za sodelovanje pa so pokazali tudi zbori z drugih celin. Mesto, ki je od nekdaj predano tovrstni glasbi, prvič v zgodovini gosti finale tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope. Prireditev je del programa Evropske prestolnice kulture, njena pokroviteljica pa je bila evropska komisarka Androulla Vassiliou.

Omenjena prireditev, ki jo organizirajo že od leta 1988, je eno najzahtevnejših in najprestižnejših mednarodnih zborovskih tekmovanj vrhunskih ljubiteljskih zborov. Pogoj za uvrstitev v program je, da so pevci v zadnjem letu že zmagali na enem od območnih predtekmovanj.

Letos se je v Mariboru za prestižni evropski naslov pomerilo pet najboljših zborov, ker so takšna festivalska pravila. Vsak je predstavil približno petindvajset minut čiste glasbe. V finale so se uvrstili pevci iz Švedske, s Filipinov, iz Ukrajine in dva zbora iz Japonske. Tokrat med finalisti ni slovenskih predstavnikov, čeprav so naši pevci na finalnih prireditvah za veliko zborovsko nagrado Evrope med vsemi sodelujočimi državami doslej dosegli največ uspehov glede na število prebivalcev.

V zgodovini tekmovanj so postavili kar nekaj mejnikov. Slovenija je prva in doslej edina država, ki je imela leta 2010 med petimi finalisti v bolgarski Varni kar tri predstavnike, Stojan Kuret je edini dirigent, ki je nagrado pobral kar dvakrat in edini, ki jo je osvojil z dvema različnima zasedbama. Njegov VAL – Vokalna akademija Ljubljana pa je prvi moški zbor v zgodovini tekmovanj, ki je pred dvema letoma prejel to prestižno nagrado.

»Zaželel sem si nekaj posebnega, delovati v neki izbrani družbi. Ko sem videl, da želijo sodelovati večinoma moški, sem si rekel, pa poskusimo z moškim sestavom. Smo pa pustili odprta vrata, tudi samo ime Vokalna akademija Ljubljana ne omenja moškega zbora,« pojasnjuje Stojan Kuret, ki je bil za svoj opus uspešnega dela na zborovskem področju tudi med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada.

Naša pesem

Vzporedno z evropskim je v štajerski prestolnici potekalo tradicionalno slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem. Od prvega srečanja pevcev v Mariboru mineva natanko pol stoletja.

Težko je natančno določiti, v katerih krogih se je takrat rodila ideja za pripravo in izvedbo zborovskih srečanj Naša pesem, vemo pa, da je nekaj podobnih tekmovanj takrat obstajalo tako v Jugoslaviji kot v tujini, pri čemer so z imenom Naša pesem prvič poimenovali Srečanje jugoslovanskih pevskih zborov, ki je bilo junija 1962 v mariborski dvorani Union.

To takrat še ni bilo tekmovalno, udeležilo se ga je enajst zborov, dva moška in devet mešanih iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Leta 1970 je Naša pesem prvič dobila tekmovalni značaj.

Stojan Kuret: »Pri nas obstaja dolga tradicija zborovskega petja, ki sega stoletja nazaj. Vedno se je pelo pod lipo in tako je v podzavesti ljudi precej časa veljalo kot nekaj manjvrednega, domačega, kmečkega, ljudskega.« Vendar to ni bilo ovira, da se ta veja kulture ne bi uspešno razvijala in ohranila do današnjih dni.

Nova preobleka

Eden od vzrokov, da se zborovsko petje ohranja tudi med slovensko mladino, je gotovo posodobitev pristopa k izvajanju skladb starih in sodobnih avtorjev.

»Če ljudsko skladbo ali pesem skladatelj priredi, jo obleče v frak in postavi na koncertni oder, lahko neki ljudski motiv posreduje tudi sodobnemu koncertnemu občinstvu. Potem pa je seveda od kakovosti pevcev, glasbenikov in vodje odvisno, kaj iz te skladbe naredijo. V tujini je vokalna in zborovska glasba danes veliko bolj cenjena, čeprav imamo pri nas zgodovinsko tradicijo takšnega petja, ki je večji narodi nimajo in nam jo zavidajo. Zato so tudi naši uspehi v tujini veliko bolj opazni, vidni in zavidanja vredni,« meni nagrajenec Prešernovega sklada.

Mladi za mlade

Med sodobnimi, mladimi slovenskimi pevskimi zasedbami je kar nekaj izstopajočih. Posebnost je zbor a cappella Perpetuum Jazzile, ki med drugim izvaja pop, jazz, funk, bossa novo in gospel. Prihodnje leto bodo pevci proslavili že trideset let obstoja. Do januarja 2011 je zbor vodil Tomaž Kozlevčar, nasledil pa ga je sloviti švedski umetnik Peder Karlsson. Z zborom je Tomaž Kozlevčar prvič sodeloval leta 1999 kot glasbeni producent prve zgoščenke Ko boš prišla na Bled, leta 2001 pa se je zasedbi pridružil kot umetniški vodja, dirigent, aranžer in glasbeni producent. Od takrat se je tempo zbora stopnjeval in dosegel zavidljivih 75 koncertov na leto. S Kozlevčarjevo priredbo Totove skladbe Africa so pevci obnoreli svet, saj si je posnetek na

v dobrem letu ogledalo več kot 13 milijonov ljudi, prejel pa je tudi viktorja za posebne dosežke.

V tem kontekstu je treba omeniti tudi koncertni zbor Carmina Slovenica, ki ga od leta 1989 vodi dirigentka Karmina Šilec, saj sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Kot je zapisal eden uglednih glasbenih strokovnjakov, »zbor Carmina Slovenica obvladuje prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Franciscom«. Njegov prestižni ugled potrjujejo številni koncerti po vsem svetu. S choregie – vokalnim teatrom – je zbor uvedel nov koncept, vključujoč glasbo, gib, igro in druge odrske elemente.

Pogled v prihodnost

Že julija bo moška pevska zasedba VAL – Vokalna akademija Ljubljana, pod vodstvom lavreata Stojana Kureta, kot predstavnik Evrope nastopala na prestižnem svetovnem srečanju World choral summit v Pekingu. »Kot obstaja, recimo, svetovno združenje košarkarjev ali nogometašev, tako obstaja tudi IFCM (International Federation for Choral Music), ki združuje zbore po celinah.

Evropski komite je na naše začudenje za svojega predstavnika izbral nas. Prireditev bo potekala v sloviti koncertni dvorani v Pekingu, pripravljajo pa nam še koncert v Šanghaju. Ko smo jim poslali material, so bili res začudeni nad našo kakovostjo, zato si želijo, da bi takoj decembra naredili še drugo turnejo, a bo to verjetno zelo težko zaradi prezasedenosti in služb naših pevcev. Tokrat to ne bo tekmovanje, ampak nekajdnevni simpozij v sklopu največjega kitajskega festivala zborovske glasbe. V tem sklopu bo sicer potekalo tudi mednarodno tekmovanje, a mi smo tja povabljeni kot gostje, kot predstavniki najboljšega z naše celine,« s ponosom pravi Stojan Kuret.

V tem časopisu ni dovolj prostora, da bi navedli gostovanja, koncerte, festivale in turneje, ki se jih bodo naši zbori udeležili to leto, zato smo po lastni presoji izbrali najprestižnejše vabilo na tuje. Sicer pa ni pomembno, kolikokrat in kako daleč se odpravi zbor, pomembneje je, da prav pesem združuje toliko Slovencev in da se tradicija uspešno nadaljuje tudi v mladi rod.