Galerija
Tudi Rim se lišpa, vendar z okusom
Po rimsko se začne krašenje mesta na praznik Brezmadežne, 8. decembra, medtem ko jaslice pospravijo šele ob svečnici, 2. februarja.
Pred leti je bilo še vse umetno in kitajsko.
Rim ni kot druge svetovne trgovske prestolnice. Ne blešči se v milijonih lučk, ki bi privabljale kupce. Tudi rimske cerkve so zgolj dostojno in lepo osvetljene, nobenega pretiranega blišča ni, niti kičastega osvetljevanja, ki bi spremenilo podobo cerkve in okolice kakor ponekod v srednji Evropi. Pri svetem Petru so že postavili jaslice, zraven stoji tradicionalna (južnotirolska) smreka, ki pa ni tako visoka, košata in lepa, kot je bila slovenska pred štirinajstimi leti. Več sto tisoč ljudi bo trg privabil do svečnice, vendar bo ves čas ostal osvetljen samo toliko, da bo blago opozarjal nase.
Skratka, le nekaj let je trajalo, da so Rimljani odkrili, kako kičasto je postavljati po vsem mestu umetna drevesa, podobna tistim v New Yorku ali kateri od evropskih prestolnic, ki se ne morejo pohvaliti ne s svetim Petrom ne z mostovi, kakor so tisti čez Tibero, ki blago osvetljeni vabijo domačine in turiste vse leto.
Novembrske lučke po kitajski modi in kričeče rdeče preproge pred trgovinami so bile kratkega veka. Zdaj jih imajo samo kitajski trgovci, zlasti tisti, ki so nove trgovine s svojo kičasto robo odprli pred kratkim. Le pred njihovimi lokali je še opaziti pajace v kičastih rdečih kapah, ki jim zdaj pravijo Božički.
Zaradi krize, veliko hujše, kot priznajo politiki, se je večno mesto vrnilo k tradiciji. Adventne venčke, bršljanove veje pa naravne veje jelke in smreke po evropski modi so večinoma začeli zatikati na vrata ali z njimi oblagati vhode v hiše in trgovine šele prejšnji teden. Prehodil sem ves stari del mesta, vsaj tri ure hoda je bilo, skoraj nikjer ni bilo več videti umetnih smrečic ali umetnih vej. Še pred petimi, šestimi leti je bilo vse umetno in kitajsko.
V soboto, 4. decembra, navsezgodaj so se dela lotili vsi Rimljani hkrati, tako so vajeni, tudi na počitnice gredo vsi hkrati in – če je le mogoče – tudi v isto smer. Da bi bilo vse nared za praznik Brezmadežne (8. decembra), ko se po tradiciji začnejo prazniki. Še kakšen dan prej, ko so po spletu iz drugih prestolnic že prihajale fotografije bleščeče okrašenih trgovskih avenij, je bil Rim tak kot vse leto. Z veliko naravnega zelenja pa malo kiča. Prijeten, z veliko dušo za vsakogar, ki pride v mesto.
Prvo smreko je v Rim prinesel papež Wojtyla
Vsako leto se priprav na božične in novoletne praznike najprej lotijo v Vatikanu. Jaslice, kakor si jih je omislil sveti Frančišek, so na trgu pred baziliko verjetno največje, kar jih poznajo na svetu, prav gotovo pa so najlepše, skrbno so oblikovane in kolikor je mogoče prilagojene krajem, kjer je stal betlehemski hlevček.
Smreka stoji zraven jaslic, prav taka, kakor jo je v Rim pred tremi desetletji prinesel poljski papež Wojtyla. Prej so v večnem mestu poznali svoje tradicionalno okrasje, tako, ki raste tudi po mestnih parkih. Ciprese, palmove veje, oljčne veje, cela oljčna drevesa, ki jih potem vrnejo na prvotni kraj, navadno v vrtnarije v mestni okolici. Oljka lahko raste tudi petsto ali pa tisoč let, če jo vrneš na stari prostor, denimo po uporabi na Petrovem trgu, bo rasla naprej.
Ko se bodo prazniki začeli zares, bodo v številnih rimskih cerkvah pokazali jaslice, v nekaterih v centru jih bodo razstavili z vsega sveta. Rimljani jih imajo za svoje, sveti Franšiček, ki se mu je zdelo, da je to najprimernejši spomin na božič, jih je že pred sedmimi stoletji prinesel iz Umbrije.
Skozi okno vse staro, tudi hladilniki
Povsod po Rimu, po cerkvah in gledališčih, na trgih in vrh gričev, bodo za letošnje božične in novoletne praznike pripravili toliko božičnih koncertov, da jih je na programih komaj mogoče vse prebrati in prešteti. Rimljani bodo tudi novo leto, kot vsako, pričakali na ulicah in trgih. Več sto tisoč se jih zbere na Piazza del Popolo, sredi mesta, kjer jih v novo obdobje pospremijo kanconjerji in rokerji, pa na Piazza San Pietro pred baziliko ali vrh Kvirinala, kjer imajo vedno imenitne koncerte klasične glasbe.
Na novega leta dan, navsezgodaj, preden pridejo ljudje na ceste, imajo domorodni Rimljani navado, da skozi okna zmečejo vse, kar je starega ali odveč, tudi stare pralne stroje ali hladilnike. Smetarji to poberejo in odpeljejo, še preden se zjutraj začne promet. Navada pa počasi izginja. Pravih Rimljanov, ki jim pravijo Romani De Roma, je vedno manj, vsi drugi so prišleki.
Skratka, le nekaj let je trajalo, da so Rimljani odkrili, kako kičasto je postavljati po vsem mestu umetna drevesa, podobna tistim v New Yorku ali kateri od evropskih prestolnic, ki se ne morejo pohvaliti ne s svetim Petrom ne z mostovi, kakor so tisti čez Tibero, ki blago osvetljeni vabijo domačine in turiste vse leto.
Novembrske lučke po kitajski modi in kričeče rdeče preproge pred trgovinami so bile kratkega veka. Zdaj jih imajo samo kitajski trgovci, zlasti tisti, ki so nove trgovine s svojo kičasto robo odprli pred kratkim. Le pred njihovimi lokali je še opaziti pajace v kičastih rdečih kapah, ki jim zdaj pravijo Božički.
Zaradi krize, veliko hujše, kot priznajo politiki, se je večno mesto vrnilo k tradiciji. Adventne venčke, bršljanove veje pa naravne veje jelke in smreke po evropski modi so večinoma začeli zatikati na vrata ali z njimi oblagati vhode v hiše in trgovine šele prejšnji teden. Prehodil sem ves stari del mesta, vsaj tri ure hoda je bilo, skoraj nikjer ni bilo več videti umetnih smrečic ali umetnih vej. Še pred petimi, šestimi leti je bilo vse umetno in kitajsko.
V soboto, 4. decembra, navsezgodaj so se dela lotili vsi Rimljani hkrati, tako so vajeni, tudi na počitnice gredo vsi hkrati in – če je le mogoče – tudi v isto smer. Da bi bilo vse nared za praznik Brezmadežne (8. decembra), ko se po tradiciji začnejo prazniki. Še kakšen dan prej, ko so po spletu iz drugih prestolnic že prihajale fotografije bleščeče okrašenih trgovskih avenij, je bil Rim tak kot vse leto. Z veliko naravnega zelenja pa malo kiča. Prijeten, z veliko dušo za vsakogar, ki pride v mesto.
Prvo smreko je v Rim prinesel papež Wojtyla
Vsako leto se priprav na božične in novoletne praznike najprej lotijo v Vatikanu. Jaslice, kakor si jih je omislil sveti Frančišek, so na trgu pred baziliko verjetno največje, kar jih poznajo na svetu, prav gotovo pa so najlepše, skrbno so oblikovane in kolikor je mogoče prilagojene krajem, kjer je stal betlehemski hlevček.
Smreka stoji zraven jaslic, prav taka, kakor jo je v Rim pred tremi desetletji prinesel poljski papež Wojtyla. Prej so v večnem mestu poznali svoje tradicionalno okrasje, tako, ki raste tudi po mestnih parkih. Ciprese, palmove veje, oljčne veje, cela oljčna drevesa, ki jih potem vrnejo na prvotni kraj, navadno v vrtnarije v mestni okolici. Oljka lahko raste tudi petsto ali pa tisoč let, če jo vrneš na stari prostor, denimo po uporabi na Petrovem trgu, bo rasla naprej.
Ko se bodo prazniki začeli zares, bodo v številnih rimskih cerkvah pokazali jaslice, v nekaterih v centru jih bodo razstavili z vsega sveta. Rimljani jih imajo za svoje, sveti Franšiček, ki se mu je zdelo, da je to najprimernejši spomin na božič, jih je že pred sedmimi stoletji prinesel iz Umbrije.
Skozi okno vse staro, tudi hladilniki
Povsod po Rimu, po cerkvah in gledališčih, na trgih in vrh gričev, bodo za letošnje božične in novoletne praznike pripravili toliko božičnih koncertov, da jih je na programih komaj mogoče vse prebrati in prešteti. Rimljani bodo tudi novo leto, kot vsako, pričakali na ulicah in trgih. Več sto tisoč se jih zbere na Piazza del Popolo, sredi mesta, kjer jih v novo obdobje pospremijo kanconjerji in rokerji, pa na Piazza San Pietro pred baziliko ali vrh Kvirinala, kjer imajo vedno imenitne koncerte klasične glasbe.
Na novega leta dan, navsezgodaj, preden pridejo ljudje na ceste, imajo domorodni Rimljani navado, da skozi okna zmečejo vse, kar je starega ali odveč, tudi stare pralne stroje ali hladilnike. Smetarji to poberejo in odpeljejo, še preden se zjutraj začne promet. Navada pa počasi izginja. Pravih Rimljanov, ki jim pravijo Romani De Roma, je vedno manj, vsi drugi so prišleki.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji