Umrl je John Craig Venter, dekodiral je človeški genom

Izteklo se je življenje slovitega ameriškega znanstvenika, podjetnika in raziskovalca Johna Craiga Venterja (14. oktober 1946 – 29. april 2026). Veljal je za ključnega, a tudi razvpitega pionirja genomike.

Je res vedno dobro, da poznamo svoj genski zapis?

New York Times ga je v novici o njegovi smrti označil za outsiderja, nagnjenega k tveganju, ki je v eno največjih znanstvenih tekmovanj na prelomu tisočletij prinesel hitrost, tekmovalnost in tudi polemike. Namreč v tekmovanje za celostno razkritje človeškega genoma.

Venter je leta 2001 z majhnim podjetjem Celera Genomics in zasebnim financiranjem pri razkritju prve karte človeškega genoma izzval obsežni, javno financirani mednarodni Projekt človeškega genoma (Human Genome Project; njegovo sodelovanje pri tem projektu so zavrnili). Podjetji sta v revijah Science in Nature praktično hkrati objavili vsak svoje referenčno zaporedje genetskega načrta človeka. Venter je bil za las prvi.

Leto 2010 je prineslo njegov drug ključen dosežek, stvaritev prve sintetične celice z DNK, ki je bila zasnovana na računalniku. Takšne celice, ki v naravi ne obstaja. Leta 2021 je nastala tudi prva sintetična celica, ki je sposobna rasti in se razmnoževati.

Zapleti ob zdravljenju raka

Venter je včeraj umrl v San Diegu po kratki hospitalizaciji zaradi nepričakovanih stranskih učinkov, do katerih je prišlo pri zdravljenju raka. Novico je sporočil inštitut, ki nosi njegovo ime – J. Craig Venter Institute (JCVI). Njegov ustanovitelj, predsednik in izvršni direktor je bil sam.

V inštitutu so ga ob slovesu označili za »vizionarskega znanstvenega voditelja« in se pri tem sklicevali na področje, ki ga je odprl: sintetično biologijo. Že v času prve karte človeškega genoma je bil zazrt v možnosti programiranja DNK mikroorganizmov, kot so bakterije, da bi jih spremenili v »tovarne« goriv ali zdravil oziroma v čistilce za odstranjevanje onesnaževal iz vode in tal. Zajemanje DNK oceanov je bil še eden izmed njegovih ciljev, poleg raziskav dolgoživosti in staranja.

Veljal je tudi za kontroverznega. Nekateri so mu očitali komercializacijo znanosti, leta 2008 je pristal celo na naslovnici neke revije ob zapisu, da se igra boga.

V letih 2007 in 2008 so ga uvrstili na seznam Time 100 revije Time, ki navaja najbolj vplivne ljudi na svetu, leta 2010 pa ga je britanska revija New Statesman uvrstila na 14. mesto seznama 50 najbolj vplivnih osebnosti sveta 2010. Leta 2012 je bil odlikovan še z nagrado Dan David za svoj prispevek k raziskavam genoma.

Ustanovil je tudi Inštitut za genomske raziskave (TIGR), s Petrom Diamandisom in Robertom Haririjem pa je soustanovil še podjetje Human Longevity, Inc., namenjeno raziskavam podaljševanja zdrave in visoko zmogljive življenjske dobe človeka.

Njemu samemu je bilo naposled danih 79 let.