Pred jutrišnjim pogrebom se mnogi poslavljajo od Valentina

Rim se pred jutrišnjim pogrebom zadnjega cesarja modnega sveta Valentina Garavanija poslavlja od njega. Včeraj in danes leži na katafalku v svoji fundaciji na trgu Piazza Mignanelli, le nekaj korakov od svetovno znanih Španskih stopnic. Pogrebna slovesnost bo v petek v baziliki Santa Maria degli Angeli e dei Martiri v središču Rima.

Na javnem slovesu, kot navaja portal ABC News, pričakujejo več sto modnih ustvarjalcev, javnih osebnosti, predstavnikov oblasti in običajnih meščanov, ki bodo počastili »zadnjega cesarja« italijanske mode. Svoj atelje je ves čas ohranjal v Rimu, čeprav je svoje kolekcije večinoma predstavljal v Parizu.

Odšel je dobre štiri mesece po smrti italijanskega modnega oblikovalca ­Giorgia Armanija, bil je še eno veliko ime modnega glamurja, ki je oblačil filmske zvezde na rdeči preprogi in za vedno spremenil obraz mode. Z Armanijem in Karlom Lagerfeldom je bil zadnji predstavnik vodilne generacije­ oblikovalcev iz obdobja, preden je moda postala visokokomercialna industrija. Bil je prvi Italijan, ki se je pojavil na ekskluzivnih pariških revijah haute couture.

Družbena omrežja in medije so ob njegovi smrti, odšel je v ponedeljek v 94. letu, preplavili presežniki in vznesene besede slovesa. Družina njegovega prijatelja, septembra preminulega Armanija, ki se mu bodo poklonili na odprtju olimpijskih iger v Milanu, je Valentina imenovala »nespornega mojstra miline in elegance, ki ga je Giorgio Armani vedno zelo občudoval«.

»Valentino je utelešal odličnost visoke mode, strogo obrtniško znanje in edinstveno vizijo mode, sestavljeno iz čistih linij, ikoničnih barv in absolutne lepote. Njegova smrt pušča ogromno praznino.« Njegov naslednik, aktualni kreativni direktor pri modni hiši Valentino in nekdanji prvi kreativni mož Guccija Alessandro Michele, je dejal, da je bil Valentino zanj skoraj mitološka figura italijanskega oblikovanja ter je postavil temelje italijanske elegance in prefinjenosti. Italijanska premierka Giorgia Meloni ga je označila za »večni simbol italijanske visoke mode«, ameriška igralka Gwyneth Paltrow se je v objavi na instagramu spomnila njegovega smeha, ljubezni do družbe in »dobrih hollywoodskih zgodb« ter kako jo je vedno »nadlegoval«, naj »uporabi vsaj malo maskare«.

Valentino je bil edinec, rojen leta 1932 v premožni družini v Vogheri, južno od Milana, kjer je njegov oče vodil podjetje za elektroopremo. Od mladih nog je risal obleke in cenil vrhunsko krojena oblačila, oboževal je lepoto v vseh oblikah; po študiju krojaštva v Milanu in Parizu je kot vajenec delal pri Jeanu Dessèsu in Guyju Larocheu. Domov se je vrnil leta 1960 in s pomočjo očeta odprl modno hišo v središču Rima, na modni Via Condotti.

Julija tistega leta se je v rimski kavarni Café de Paris na Via Venetto srečal z Giancarlom Giammettijem, študentom arhitekture. Oba sta začutila privlačnost, »kot bi ju zadela strela«, kot se je pozneje spominjal Giammetti. Ta je študij arhitekture obesil na klin in začelo se je romantično, poslovno in prijateljsko razmerje, ki je trajalo do Valentinove smrti. Skupaj sta podjetje Valentino spremenila v mednarodno priznano modno hišo, ki je oblačila mnoge zvezdnice in bila stalnica na rdeči preprogi, tako je še danes, ko je v večinski lasti sklada Mayhoola for Investments katarske kraljeve družine ter Keringa. Ta naj bi znamko v celoti prevzel leta 2028.

Po njem samo še potop

Ena od Valentinovih prvih zvezdniških strank je bila Elizabeth Taylor, ki je leta 1961 v Rimu, v studiih Cinecittà​, ravno snemala spektakel Kleopatra. V trenutku sta se ujela in že za premiero filma Spartak je izbrala Valentinovo belo obleko haute couture. Sicer pa je bila zaščitna barva Valentina žareče rdeča in pred njim je bila redko v središču pozornosti mode. Začarala naj bi ga zaradi opere Carmen, ki jo je kot mladenič prvič videl v živo v Barceloni. Drugi pravijo, da so ga navdihovala škrlatna oblačila kardinalov v Vatikanu.

Poslednjo modno revijo je postavil januarja 2008 v Parizu, mestu, ki ga je imenoval drugi dom in ga je »naučilo ljubiti modo in življenje«. Za mnoge Valentinova smrt pomeni tudi konec generacije modnih mojstrov stare šole. Tega se je zavedal tudi sam. Ko so ga v dokumentarcu o njegovem življenju iz leta 2008 vprašali, kaj meni o trditvah drugih, da je nenadomestljiv, je z ironičnim nasmeškom odgovoril: »Po meni samo še potop.«