Vrane so napadalne in vreščave le v času gnezdenja

Marsikdo je že doživel, da ga je z glasnim oglašanjem obletavala manjša jata vran ali se znašala nad njegovim štirinožnim prijateljem, nekatere so celo napadle. Pri tem v spomin hitro priplavajo podobe iz Hitchcockovega filma Ptiči, vendar ornitologi mirijo, da vrane utegnejo napasti samo v času gnezdenja, ker se vedejo zaščitniško do mladičev.

Lovska inšpekcija je bila letos obveščena o sedmih napadih sivih vran na ljudi; šestih v Ljubljani in enem v Škofji Loki. V prejšnjih letih so zabeležili v povprečju štiri napade na ljudi na leto, večina se jih je zgodila konec maja in na začetku junija v Ljubljani. Vzrok je bil običajno branjenje mladičev takoj po izletu iz gnezda, ko ti še niso bili v celoti sposobni leteti, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO).

Nenaden napad

Iz istega vzroka je bližnje srečanje z vranjo materjo pred kratkim doživelo nekaj zaposlenih na Osnovni šoli Škofja Loka Mesto. Kot pripoveduje tamkajšnja kuharica Simona Selak, se ji je na poti v šolo povsem nepričakovano od zadaj v glavo zaletela vrana in jo kljunila v uho. Ko je dojela, kaj se je zgodilo, in se ozrla nazaj, je vrana že sedela na veji. Dan zatem je v službo prišla po isti poti, le bolj previdno. Vrana, ki je do tedaj ni bilo na spregled, jo je znova napadla od zadaj, a je ni ranila, ker se je napadena hitro obranila.

Ravnateljica šole Doris Kužel ve, da so imeli bližnje srečanje z vrano trije zaposleni. »V okolici šole je gostinski lokal, kjer imajo menda gnezdo, na tem območju pa je tudi pot do šole. Posredoval je inšpektor za lovstvo, na šolo smo prejeli tudi obvestilo s policijske postaje o napadih vran v starem delu Škofje Loke, zato smo po zvočniku opozorili učence, naj bodo pazljivi. Toda kmalu po tem so se stvari umirile,« je pojasnila ravnateljica. Pristojni lovski inšpektor pa je dobil prijavo, da so sive vrane napadale tudi otroke. Kot so zapisali v odgovoru, so se napadi dogajali v času branjenja mladičev takoj po vzletu iz gnezda. Tega pa ni bilo treba odstraniti, saj so vrane iz okolice šole izginile same.

Kot pri osah in sršenih

Varstveni ornitolog Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kamor ljudje pogosto pokličejo za nasvet, kako ravnati ob napadu vran, pritrjuje, da je napadalnost vran povezana z njihovo skrbjo za mladiče. »Kot vsaka mati je tudi vranja zaskrbljena za svoje otroke, zato tu in tam zaradi občutka ogroženosti nakaže napad ali ga celo izpelje. Najbolje se je ogibati predelom, o katerih vemo, da sodijo v območje njihovega gnezda. Ravnajmo podobno kot pri osah ali sršenih: če vemo, kje je njihovo gnezdo, tja pač ne rinimo. Treba pa je poudariti, da ne vranji kljun ne kremplji niso tako oblikovani kot pri kakšni ujedi, da bi z njimi lahko zadale resne poškodbe,« je poudaril sogovornik.

Večji problem so stereotipi. Vrane imajo po Jančarjevih besedah to smolo, da so črne in vreščijo, če bi pele tako lepo kot slavci in se ponašale z barvami, s kakršnimi se plamenci, bi jih vsi občudovali. »Lep primer so čigre, ki živijo v severnejših krajih in so v gnezdilni sezoni zelo napadalne do ljudi. S koničastim kljunom jih vsako leto poškodujejo kar nekaj. Toda ker so ljubke bele ptice, do njihovega obnašanja vlada veliko večja strpnost. Nisem še slišal, da bi bile za koga problem,« je dejal Jančar.

Vrane so do 18. stoletja sobivale z ljudmi v mestih, potem pa so jih začeli na veliko pobijati: »V mesta se niso vrnile samo zaradi preobilice hrane, temveč zato ker jih ne iztrebljamo več. Tu imajo tudi idealne razmere za gnezdenje, ker ni njihovih naravnih sovražnikov.«

Naj narava opravi svoje

Po ocenah DOPPS živi v Sloveniji med 40.000 in 80.000 pari sivih vran, kar v primerjavi s sosednjimi državami ni nič posebnega. Te vrste ptic gnezdijo med februarjem in junijem, večina pa jih za zarod poskrbi aprila in maja. Gnezda si spletajo visoko v krošnjah, kjer mladiči prebijejo približno tri tedne. Teden ali dva zatem se učijo leteti, in teh nekaj tednov je čas, ko se vranam zdijo sovražni tudi ljudje. »Najbolj neprijetno je, kadar si gnezdo spletejo v neposredni bližini vrtca ali šole. Zato je najbolje ravnati preventivno. Svetujem, da kadar kdo opazi njihovo namero, opozori, denimo, hišnika, ki naj jih od tam prežene, še preden bi si spletle gnezdo. Potem si bodo zagotovo poiskale drugo mesto za gnezdenje,« je dejal sogovornik.

Če pa se na vrtu znajde kakšna poškodovana vrana, je svetoval, naj se čim manj vpletamo in pustimo, da narava opravi svoje. Ustanove oziroma društva, kakršna sta DOPPS ali azil za divje živali, so poklicani, da poskrbijo za predstavnike ogroženih vrst. »Treba je vedeti, da kar 80 odstotkov ptic pogine še pred prvim letom starosti in da v Sloveniji vsako leto pogine okoli 30 milijonov ptičev. Ko poginejo, postanejo hrana za koga drugega,« je na zakon narave opomnil sogovornik. Vrane živijo v povprečju med pet in deset leti, letošnji mladiči pa bodo tako kot pri mnogih drugih vrstah ptičev že prihodnje leto starši.