Za srečanje s starši jadral čez Atlantik
Juanu Manuelu Ballesteru prekinitev medcelinskih poletov iz Evrope v Južno Ameriko ni preprečila, da bi se odpravil na očetov rojstni dan.
Odpri galerijo
Pustolovski jadralec na krovu Skue. FOTO: Pablo Hugo Funes
V zadnjih desetletjih se je potniški letalski promet tako razširil, da so tudi čezoceanski poleti postali nekaj povsem običajnega. Pandemija covida-19 je zaradi zaustavitve letalskega prometa splošno dostopnost takšnih potovanj zelo omejila oziroma povsem onemogočila. A 47-letni Argentinec Juan Manuel Ballestero, ki dela v Španiji, se je odločil, da se bo kljub vsemu vrnil v domovino do očetovega 90. rojstnega dne, 15. maja.
Čez ocean, ki ga je ločeval od domovine in domačih, se je podal z devetmetrsko jadrnico Skua, na kateri je imel 200 evrov in zalogo hrane. Iz pristanišča Porto Santo na portugalskem otočju Madeira v Atlantiku, tisoč kilometrov jugozahodno od Lizbone, je odrinil 24. marca. Vendar mu ni šlo vse po načrtih, in namesto 15. maja je v domačem mestu Mar del Plata na argentinski obali Atlantskega oceana pristal šele konec prejšnjega tedna, več kot mesec dni pozneje, kot je načrtoval.
Vendar jadralec ni bil nič kaj razočaran. »Naloga opravljena,« je povedal na krovu svoje male jadrnice, na kateri je opravil 85-dnevno osamljeno odisejo. Dodal je, da je naredil vse, kar je lahko, da bi prišel na očetov rojstni dan. Vendar mu žal ni uspelo, česar pa mu starejši Ballestero seveda ni niti najmanj zameril.
Jadral je kar 12.000 kilometrov in Ballesteru Atlantik z viharji ni prav nič prizanašal. V nekem trenutku mu je celo grozilo, da bo izgubil jambor, kar bi najbrž pomenilo jadralčev nesrečni konec. Celih 54 dni od njega ni bilo nobenega glasu, dokler ni priplul do kraja prvega pristanka od Madeire, brazilskega pristanišča Vitória, kjer je popravil jadrnico in nadaljeval pot. Ko je test pokazal, da nima novega koronavirusa, je lahko končno objel očeta in 82-letno mamo.
Seveda je jasno, da se Juan Manuel Ballestero na čezoceansko solo jadranje ni odpravil brez izkušenj. Gre za morskega volka, ki je hodil na ribolov tudi v divje vode južnega Atlantika in okrog Aljaske na severni polobli. Vendar je po zadnjem jadranju kar zadovoljen, da je na kopnem. Povedal je, da bo zdaj pri hiši blizu staršev zasadil vrt, nabavil nekaj piščancev in zimo, ki se zdaj začenja v Argentini, preživel v domovini. Nima pa načrtov, da bi se s Skuo v bližnji prihodnosti spet odpravil na kakšno daljšo pot.
Čez ocean, ki ga je ločeval od domovine in domačih, se je podal z devetmetrsko jadrnico Skua, na kateri je imel 200 evrov in zalogo hrane. Iz pristanišča Porto Santo na portugalskem otočju Madeira v Atlantiku, tisoč kilometrov jugozahodno od Lizbone, je odrinil 24. marca. Vendar mu ni šlo vse po načrtih, in namesto 15. maja je v domačem mestu Mar del Plata na argentinski obali Atlantskega oceana pristal šele konec prejšnjega tedna, več kot mesec dni pozneje, kot je načrtoval.
Namesto 15. maja je v domačem mestu Mar del Plata na argentinski obali Atlantskega oceana pristal več kot mesec dni pozneje.
Vendar jadralec ni bil nič kaj razočaran. »Naloga opravljena,« je povedal na krovu svoje male jadrnice, na kateri je opravil 85-dnevno osamljeno odisejo. Dodal je, da je naredil vse, kar je lahko, da bi prišel na očetov rojstni dan. Vendar mu žal ni uspelo, česar pa mu starejši Ballestero seveda ni niti najmanj zameril.
Jadral je kar 12.000 kilometrov in Ballesteru Atlantik z viharji ni prav nič prizanašal. V nekem trenutku mu je celo grozilo, da bo izgubil jambor, kar bi najbrž pomenilo jadralčev nesrečni konec. Celih 54 dni od njega ni bilo nobenega glasu, dokler ni priplul do kraja prvega pristanka od Madeire, brazilskega pristanišča Vitória, kjer je popravil jadrnico in nadaljeval pot. Ko je test pokazal, da nima novega koronavirusa, je lahko končno objel očeta in 82-letno mamo.
Seveda je jasno, da se Juan Manuel Ballestero na čezoceansko solo jadranje ni odpravil brez izkušenj. Gre za morskega volka, ki je hodil na ribolov tudi v divje vode južnega Atlantika in okrog Aljaske na severni polobli. Vendar je po zadnjem jadranju kar zadovoljen, da je na kopnem. Povedal je, da bo zdaj pri hiši blizu staršev zasadil vrt, nabavil nekaj piščancev in zimo, ki se zdaj začenja v Argentini, preživel v domovini. Nima pa načrtov, da bi se s Skuo v bližnji prihodnosti spet odpravil na kakšno daljšo pot.
