Zakon v avstralski divjini
Policist, ki se je z rajske obale preselil v vročo, prašno zakotje Avstralije.
Odpri galerijo
Victoria Beckham leaves after her London Fashion Week SS19 show in London, Sunday Sept. 16, 2018. Beckham has brought her fashion brand home to London Fashion Week for the first time. (Ian West/PA via AP)
Slovenija meri približno 20.000 kvadratnih kilometrov, ima približno dva milijona prebivalcev, za red skrbi dobrih 7000 policistov. Okrožje Diamantina na jugozahodu severovzhodne avstralske zvezne države Queensland meri približno 95.000 kvadratnih kilometrov, ima manj kot 300 prebivalcev, za red skrbi en policist, 53-letni Stephan Pursell.
Njegova policijska postaja je v mestecu Birdsville na robu puščave Simpson. Poleg približno sto prebivalcev so policistova družba podivjane kamele, ki blodijo po avstralski divjini, divji psi in strupene kače. Svoje območje lahko s policijskim vozilom, velikim terencem, edinim razumnim prevoznim sredstvom v teh krajih, prevozi v približno štirih dneh.
Zanimivo je, da Stephan Pursell ni domačin v vroči, prašni pokrajini žareče rdeče barve. Na razpis, s katerim so iskali policista v odmaknjeni notranjosti, se je prijavil 1600 kilometrov daleč, na vzhodni obali Queenslanda, znani kot raj za deskarje. Po desetih letih dela v Birdsvillu se je namreč upokojil edini policist na velikanskem območju, zato so oblasti iskale zamenjavo. Kaj več kot to, da se mu je zdela zadeva izziv, Stephan o vzrokih, zakaj se je odločil za prijavo, novinarjem tiskovne agencije AFP ni razkril. Ker mu je s prijavo uspelo, sta se z ženo pred dvema letoma odpravila na zahod.
Ker je območje, kjer je Stephan edini predstavnik zakona, tako orjaško in po običajnih merilih nenaseljeno, je seveda vprašanje, ali ima policist tam sploh kakšno delo. Mož postave z roba puščave priznava, da kriminala praktično ni; še največ dela ima s prometnimi nesrečami, pri katerih se neprevidni vozniki v puščavi prevrnejo s svojimi džipi in mora poskrbeti za čimprejšnji prevoz ponesrečenih do zdravnikov, pri čemer pridejo v poštev edino helikopterji. Ter občasno z iskanjem zablodelih turistov.
In seveda ima več dela v času slavnih konjskih dirk v Birdsvillu ter glasbenega festivala Big Red Bash, na katerih se vsako leto zbere približno 6000 ljudi; na prizorišče se več dni vozijo s terenci ali priletijo z majhnimi letali. »Nikoli se ne počutimo izolirane. To je odlično malo mesto,« je s svojim življenjem zadovoljen Stephan Pursell.
Njegova policijska postaja je v mestecu Birdsville na robu puščave Simpson. Poleg približno sto prebivalcev so policistova družba podivjane kamele, ki blodijo po avstralski divjini, divji psi in strupene kače. Svoje območje lahko s policijskim vozilom, velikim terencem, edinim razumnim prevoznim sredstvom v teh krajih, prevozi v približno štirih dneh.
Zanimivo je, da Stephan Pursell ni domačin v vroči, prašni pokrajini žareče rdeče barve. Na razpis, s katerim so iskali policista v odmaknjeni notranjosti, se je prijavil 1600 kilometrov daleč, na vzhodni obali Queenslanda, znani kot raj za deskarje. Po desetih letih dela v Birdsvillu se je namreč upokojil edini policist na velikanskem območju, zato so oblasti iskale zamenjavo. Kaj več kot to, da se mu je zdela zadeva izziv, Stephan o vzrokih, zakaj se je odločil za prijavo, novinarjem tiskovne agencije AFP ni razkril. Ker mu je s prijavo uspelo, sta se z ženo pred dvema letoma odpravila na zahod.
Ker je območje, kjer je Stephan edini predstavnik zakona, tako orjaško in po običajnih merilih nenaseljeno, je seveda vprašanje, ali ima policist tam sploh kakšno delo. Mož postave z roba puščave priznava, da kriminala praktično ni; še največ dela ima s prometnimi nesrečami, pri katerih se neprevidni vozniki v puščavi prevrnejo s svojimi džipi in mora poskrbeti za čimprejšnji prevoz ponesrečenih do zdravnikov, pri čemer pridejo v poštev edino helikopterji. Ter občasno z iskanjem zablodelih turistov.
In seveda ima več dela v času slavnih konjskih dirk v Birdsvillu ter glasbenega festivala Big Red Bash, na katerih se vsako leto zbere približno 6000 ljudi; na prizorišče se več dni vozijo s terenci ali priletijo z majhnimi letali. »Nikoli se ne počutimo izolirane. To je odlično malo mesto,« je s svojim življenjem zadovoljen Stephan Pursell.
