Zelo dober sogovornik
Američani in talibi imajo skupen interes, konec vojne v Afganistanu.
Odpri galerijo
Voditelj talibov Abdul Gani Baradar je v soboto podpisal mirovni sporazum z Američani, ta teden pa se je po telefonu pogovarjal z njihovim predsednikom Donaldom Trumpom. FOTO: Reuters
Še nedavno so bili nekdanji gospodarji Afganistana ter zaščitniki Al Kaide talibi smrtni sovražniki Združenih držav. A konec prejšnjega tedna so z njimi podpisali sporazum, po katerem se bodo ameriški in drugi vojaki Nata postopoma umaknili iz Afganistana, v sredo pa je predsednik Donald Trump potrdil, da se je dan prej po telefonu pogovarjal z voditeljem talibov. Čeprav ni povedal njegovega imena, ni skrivnost, da je to mula Abdul Gani Baradar, ki je v soboto v katarskem glavnem mestu Dohi tudi podpisal sporazum z Američani.
Kot je Trump povedal poročevalcem iz Bele hiše, sta imela v torek s talibskim vodjem 35 minut dolg zelo dober pogovor. Po njegovem imajo Američani in talibi skupen interes, namreč konec vojne v Afganistanu, katere samo zadnja etapa traja že več kot 18 let, pravega miru pa v tej državi ni že od sovjetske invazije leta 1979. Kot so povedali talibi, je Baradar poziva Trumpa, naj odločno ukrepa za umik tujih sil iz Afganistana in nikomur ne dovoli, da bi kršil določila dogovora iz Dohe, kar bi ZDA še bolj zapletlo v to dolgotrajno vojno.
S tem je Baradar ciljal na določilo mirovne pogodbe, da se bodo začeli talibi pogajati z mednarodno priznano vlado v Kabulu, pred tem pa bosta strani izpustili ujetnike; vladna stran ima za zapahi 5000 talibov, v njihovih rokah pa je tisoč vladnih vojakov. Vendar afganistanski predsednik Ašraf Gani pravi, da talibov ne bo izpustil, preden se bodo sploh začeli pogajati.
O zgodnjem življenju Baradarja ni kaj dosti znanega. Rodil se je leta 1968 in je od ranih let bojevnik, najprej proti Sovjetom, potem je v državljanski vojni soustanovil talibe, po letu 2001 pa se bori proti zahodni intervenciji v Afganistanu. Vodilno mesto med talibi je prevzel po letu 2007, ko so zahodni zavezniki in afganistanska vojska pobili druge voditelje.
Leta 2010 so Baradarja v Pakistanu ujeli v skupni akciji pakistanskih in ameriških obveščevalcev, vendar so ga kot domnevno zmernega voditelja izpustili oktobra 2018. Od takrat je vodja njihovega diplomatskega predstavništva v Dohi in dejansko njihov politični, ne pa več tudi vojaški vodja.
Kot je Trump povedal poročevalcem iz Bele hiše, sta imela v torek s talibskim vodjem 35 minut dolg zelo dober pogovor. Po njegovem imajo Američani in talibi skupen interes, namreč konec vojne v Afganistanu, katere samo zadnja etapa traja že več kot 18 let, pravega miru pa v tej državi ni že od sovjetske invazije leta 1979. Kot so povedali talibi, je Baradar poziva Trumpa, naj odločno ukrepa za umik tujih sil iz Afganistana in nikomur ne dovoli, da bi kršil določila dogovora iz Dohe, kar bi ZDA še bolj zapletlo v to dolgotrajno vojno.
S tem je Baradar ciljal na določilo mirovne pogodbe, da se bodo začeli talibi pogajati z mednarodno priznano vlado v Kabulu, pred tem pa bosta strani izpustili ujetnike; vladna stran ima za zapahi 5000 talibov, v njihovih rokah pa je tisoč vladnih vojakov. Vendar afganistanski predsednik Ašraf Gani pravi, da talibov ne bo izpustil, preden se bodo sploh začeli pogajati.
O zgodnjem življenju Baradarja ni kaj dosti znanega. Rodil se je leta 1968 in je od ranih let bojevnik, najprej proti Sovjetom, potem je v državljanski vojni soustanovil talibe, po letu 2001 pa se bori proti zahodni intervenciji v Afganistanu. Vodilno mesto med talibi je prevzel po letu 2007, ko so zahodni zavezniki in afganistanska vojska pobili druge voditelje.
Leta 2010 so Baradarja v Pakistanu ujeli v skupni akciji pakistanskih in ameriških obveščevalcev, vendar so ga kot domnevno zmernega voditelja izpustili oktobra 2018. Od takrat je vodja njihovega diplomatskega predstavništva v Dohi in dejansko njihov politični, ne pa več tudi vojaški vodja.
