

Matija: Da zgodaj zjutraj uspešno začnemo dan in še vedno je to bolje kot biti ob sedmih zjutraj na radiu.
Matija: Carpe diem? Jaz pa to vidim kot magnolije.
Urban: Zagotovo je precej drugače, kot je bilo včasih. Ali pa vsaj mi ne živimo tako.
Matija: Glasba naju drži skupaj. In imava trdo kožo. Ali si dajeva klofute ali pa se objemava, čez pet minut je vseeno.
Matija: V današnjem svetu resno ukvarjanje z glasbo pomeni nekaj drugega kot nekoč. Nekoč si odigral koncert, napisal pesem in bil deset ur prost. Mi pa si ne moremo privoščiti, da bi bili vsako noč zunaj do štirih zjutraj. Ves svet se spreminja, tudi v Ameriki je tako. Grdo te gledajo, če kadiš ali uživaš droge.
Matija: Ne, moje telo je moj tempelj.
Urban: Ne, svet gre, kamor gre, ni več zgolj glasba, tu so spoti, družbena omrežja …
Matija: In če hočeš v Sloveniji vse to delati kakovostno, nimaš denarja za droge.
Urban: Zdaj smo ravno snemali videospot za drugi singel, do septembra pridejo še dva ali trije. In veliko vaj.
Matija: Ja, vaj bo veliko, glasbeno in vizualno se spreminjamo, gremo v naslednje obdobje benda.
Urban: Kar zadeva glasbo, bo nekoliko bolj moderno. Čuti se vpliv Cazzafure, ki je moderen producent. Ampak še vedno se bo čutil tudi vpliv stare muzike.
Urban: Skupaj sva delala pri nekem projektu, to sva končala v kakšni uri, potem sva pa še pet ur skupaj visela, pokazal mi je ogromno skladb, sam sicer poslušam veliko stare glasbe, on pa me je kar malo okužil s trapom. Na koncu druženja sem ga vprašal, ali bi bil naš producent, bil je za, ujeli smo se in zdaj delamo skupaj.
Matija: Ne bo pa to trap plošča, ne skrbeti. Recimo takole … Prva plošča je bila vožnja proti obali, proti sončnemu zahodu, druga bo tisto, kar čaka na cilju, torej tisto, kar se zgodi, ko pade tema, to je zabava.
Matija: Zelo daleč, se je kar nabralo nekaj nastopov od takrat. Tudi sicer ne razmišljava veliko o tem, le kdaj v pogovoru s kom se tega spomniva.
Urban: No, naju je pa to pripeljalo do založbe in nama odprlo nekaj vrat.

Matija: Če je to res samo politična odločitev, super.
Urban: Ja, se strinjam.
Matija: Midva se na televiziji pokaževa vsakih nekaj let, na Slovenija ima talent sva šla, da bi za sto evrov zvišala svojo »gažo« za igranje po bifejih …
Matija: Je. Celo za več kot sto evrov. Sicer pa nama tekmovanje v glasbi ni blizu.
Urban: Družbena omrežja in kvantiteta na njih. No, kvaliteta bi morala biti tista, ampak se mi zdi, da danes to ni več pravilo. Torej, da dobra glasba tudi daleč pride.
Matija: Ljudje so navajeni neomejenega dostopa do informacij. Če te vidijo samo na odru, je to premalo, da bi se prav dolgo zanimali zate.
Urban: Naš fokus je zelo kratek.
Matija: Včasih so bili koncerti dolgi dve uri pa pol, kmalu bodo verjetno trajali le še 40 minut. Sam sem glasbenik, pa se na mnogih koncertih po določenem času zalotim, da že pogledujem proti izhodu.
Urban: Zdele so se nam pravi naslednji korak, bili smo v Kinu Šiška in Cvetličarni, zdaj so na vrsti Križanke.
Matija: Če bi bile Križanke proste štirinajst dni pozneje, bi bil pa na moj rojstni dan.
Urban: Ko so nam navedli mogoče termine, je bil eden od njih 17. september in rekel sem: ja, dajmo takrat, to je moj dan.
Urban: Zelo odvisno. Pred leti sem ga praznoval s prijatelji, odkar imam otroke, bolj z družino, v Križankah pa bomo verjetno spet kaj spili.
Matija: Ja, do takrat bova pa trezna. No, bova poskusila.
Urban: Pri nama je to zagotovo glasba.
Matija: Glasba naju drži skupaj. In imava trdo kožo. Ali si dajeva klofute ali pa se objemava, čez pet minut je vseeno.
Urban: Takšni piflarji smo. Namesto da bi se ukvarjali s številom oboževalk, se posvečamo drug drugemu, se pogovarjamo o koncertu in o tem, kaj bi lahko naslednjič izboljšali. Kakšni hudi ženskarji nismo.
Urban: Ne. Že v srednji šoli sva imela bend, a nismo obstali skupaj kot recimo Joker Out ali MRFY.
Matija: Odkar ne živiva več s starši, premisliva, ali ima pravilo smisel ali ne. Kar koli že to pomeni.
Batista Cadillac
17. septembra 2026,
Križanke, Ljubljana
Matija: Pri glasbi se ne drživa pravil, ampak zaupava intuiciji. Če z nekom živiš v gospodinjstvu, pa je treba spoštovati določena pravila.
Urban: Ja, v glasbi živiva mimo pravil, sam pa doma tudi vzgajam ljudi, tako da moram živeti znotraj določenih okvirov.
Urban: To poskušam ločevati. Poskušam ustvarjati muziko in živeti muziko.
Matija: Z odra ne vidimo razlike, po koncertu se pa hitro odpravimo.
Urban: Takšni piflarji smo. Namesto da bi se ukvarjali s številom oboževalk, se posvečamo drug drugemu, se pogovarjamo o koncertu in o tem, kaj bi lahko naslednjič izboljšali. Kakšni hudi ženskarji nismo.
Komentarji