
Naročite se
|Prijavite se
Pravzaprav smo že skoraj pri koncu. Nekaj malega vaj še in gremo na oder. Večino smo že zvadili. Pozna se, da smo se pripravljati začeli pred skoraj dvema letoma. Veliko stvari smo res načrtovali vnaprej. Najtežji del, izvedba, pa nas čaka zdaj. Vendar niti ne nas. Najtežji del čaka ekipe, ki smo jim zaupali in jih prosili za sodelovanje. Vsaj 16 ekip dela pri projektu, nekaj sto ljudi nosi odgovornost, da bo vse v redu, da se bo vse dobro končalo. Gradili bomo veliko sceno, ki bo zahtevala enormne napore. Ampak koncertni standardi so se v Sloveniji res zvišali. Na kratko rečeno, vsi delajo zelo dobro. Zato ne smemo zaostajati. Gre res za zahteven projekt. Priznam, da dve leti vsak dan mislim na to.
Dovolj spanja, sicer se lahko sesujemo. Manj perfekcionizma. Manj sekiranja. Predvsem pa dovolj spanja, drugače lahko gredo stvari, pa tudi glasilke, v napačno smer.
V Sloveniji imamo res vrhunske strokovnjake, ki sodelujejo pri koncertih po celotni regiji. Kar se tehnike in ekip tiče, smo v evropskem vrhu. In če samo pogledamo zadnje velike koncerte domačih izvajalcev, ki so potekali v Sloveniji, gre za vrhunske izdelke na mednarodni ravni. Tista realnost, ob katero trčiš in ki ste jo tudi z vprašanjem zadeli, so finance. Sploh nimam moči več razlagati, ker to počnem ves čas, koliko pravzaprav vsaka stvar stane, če želiš nekaj delati zares. Ta posel je res nepredstavljivo drag. S tem, da vsi delamo tudi televizijski projekt. Ne gre samo za koncert, gre pravzaprav za televizijsko oddajo z vso televizijsko tehniko.
Dovolj spanja, sicer se lahko sesujemo. Manj perfekcionizma. Manj sekiranja. Predvsem pa dovolj spanja, drugače lahko gredo stvari, pa tudi glasilke, v napačno smer.
Tokrat smo delali bolj modro. Nismo vadili 50 dni zapored, ampak smo vaje razporedili enkrat na teden v pol leta. Bolj človeško smo pristopili k projektu. Družine imamo in majhne otroke. Treba je delati malo bolj z glavo. Včasih smo z delom res pretiravali. Pa tudi, v skupini nas je pet, vsak ima še druge delovne obveznosti, potrebno je veliko prilagajanja. Brez podpore ekip, ki verjamejo v nas in nam pomagajo, ne bi šlo.

Prebral sem zelo lepe osebne zgodbe. Tudi opravičila ljudi, ki so oklevali in se navsezadnje odločili, da na Noč Modrijanov ne pridejo, ker si ne morejo privoščiti nakupa karte. Nekateri pa so govorili o tem, da so vstopnice pokupile cele vasi, ki pridejo kar z avtobusi. Ljudje so opisovali, kako so se spoznavali na naših nastopih, kako jih muzika opogumlja, zdravi … Na kratko rečeno, odlično gradivo za kvalitativno raziskovanje in za kakšno dobro diplomsko nalogo ali celo doktorat, kako ljudje doživljajo glasbo, kako glasba v domačem prostoru vpliva nanje. Zato sem prebral in osebno odpisal vsaj na 10.000 elektronskih sporočil. Mesec in pol sem to počel. Vsak dan po osem do deset ur.
Kar nekaj prijateljev je v šali hudih name, ker tako odkrito govorim o pospravljanju in domačem delu, ampak tako sem bil vzgojen. Na naših damah je absolutno preveč tega skritega dela, za katero mislimo, da je kar samoumevno, da ga opravljajo. Veliko dela, ki ga nihče ne vidi in ne pohvali.
Snemamo dokumentarni film o Noči Modrijanov z letnico 2026. Zakulisje in zgodbe ljudi, ki delajo v ozadju, so pa pravzaprav najpomembnejši. O tem snemamo. Dokumentarec o Modrijanih je stara ideja, ki pa mora še zoreti.
Smo, a se zanj nismo odločili. Zahtevno bo že izpeljati Noč Modrijanov, prenos v živo bi bil prezahteven. Nastopalo bo namreč tisoč ljudi. Bomo pa vse zelo dobro posneli. Ampak doživetje v živo je doživetje v živo. Tega se ne da posneti.
Veliko. Pišejo nam o tem. Noč Modrijanov pravzaprav ni koncert Modrijanov, ampak slovenski glasbeni dogodek. Ljudje to doživljajo kot vseslovenski projekt. Zato pridejo vsi. Tudi tisti, ki sicer narodnozabavne glasbe ne spremljajo. Povezovanje različnosti je tako ali tako največji čar tega projekta.
Delo se samo nadaljuje. Postprodukcija posnetkov in plačevanje računov. Delo traja vsaj še nekaj mesecev. Se pa veselimo nedeljskega zajtrka v Stožicah z ekipo. Ga načrtujemo, če vse dobro izpeljemo.
Pri nas doma je Larin projekt, ki ga v celoti pelje sama. Od nastopajočih do produkcije projekta. Ob sebi ima vrhunsko ekipo, s katero uživa in ji zaupam tudi jaz. Mene pogosto na snemanjih ni. Ali imam vaje ali sem kje na nastopu. Zvečer se vrnem in pomagam čistiti, kar me pravzaprav sprošča. Lara je pri tem delu odlična, in kar je res super, vsi glasbeni posnetki so po predvajanju oddaje na vseh pretočnih glasbenih platformah. Oddaja je zelo ali celo najbolj v koraku s časom.
Ali berete prilogo Vikend? Radi bi slišali vaše mnenje o Vikendu. Sodelujte v žrebu za pametni televizor Hisense in druge bogate nagrade. Link do ankete najdete tu.
Pred intervjujem sem na hitro napolnil še en pralni in en pomivalni stroj, da se med tem časom operejo srajce od vikenda in posoda od včeraj. Kar nekaj prijateljev je v šali hudih name, ker tako odkrito govorim o pospravljanju in domačem delu, ampak tako sem bil vzgojen. Na naših damah je absolutno preveč tega skritega dela, za katero mislimo, da je kar samoumevno, da ga opravljajo. Veliko dela, ki ga nihče ne vidi in ne pohvali. Je pa panika, in to huda, če domače gospodinjsko delo ni opravljeno. Zato nanj navajam tudi otroke. Oba, Livi in Lev, že pomagata in jima dobro gre. In prav je, da po snemanju, ko je za Laro 12 ur snemanja, poskrbim, da se prebudi v čisto stanovanje. Pa tudi pomoč prijateljice Mine imava. Nisva sama. Mene pa to delo sprošča. Bolj kot tisto delo pred kamero, ki ga je bilo za zdaj res dovolj.
Komentarji