Robert Pečnik - Pečo: Bolj preudaren sem, leta pač naredijo svoje

Vse se je začelo z ugibanji na družbenih omrežjih, kdo je na fotografiji ob Špeli. Koliko ljudi je ugotovilo, da ste to vi?

Bil sem presenečen, večinoma so bili odgovori pravilni. Glede na to, da je kar veliko časa minilo, odkar sva sodelovala, zdaj vidim, da imajo ljudje dober spomin.

Sta se s Špelo videvala tudi, ko nista delala skupaj?

Ja. Prednost Hitove ekipe je bila ravno to, da nismo bili samo sodelavci, ampak smo bili dejansko prijatelji, in midva sva ostala v stiku. Nisva se videla vsak teden, sva se pa slišala. Ko je David Urankar odšel s TVS, si je Špela želela sovoditelja, predlagala je mene, potem je nekaj časa trajalo, da smo se dogovorili. Sem pa tega zelo vesel, ker je z njo res luštno. Veliko energije ima, jaz sem morda bolj umirjen, zato mi malo energije dobro dene. Zelo sva kompatibilna. Tudi takrat, ko smo jo na Hitu kot zelo mlado novinarko sprejeli medse, nas je zelo hitro prepričala, da ima nekaj v sebi. Nama z Matejem Špeharjem - Racmanom je bila všeč ravno zato, ker nama ni ostala nič dolžna. Pri njej mi je všeč tudi to, da lahko po vseh letih rečem, da je ostala popolnoma enaka. Ker če sebe pogledam, sem se spremenil, bolj preudaren sem, leta pač naredijo svoje. Takrat sem počel najrazličnejše neumnosti, zdaj bi pa trikrat razmislil, ali bi naredil kaj takšnega.

Torej v oddaji Dobro jutro ne boste smučali v kopalkah, kot ste nekoč kot del radijskega programa?

(smeh) Če bi to program zahteval in če bi presodil, da je to dobro za gledalce, bi tudi kakšno tako stvar ušpičil. Je pa res, da je TVS nacionalni medij, in pravzaprav šele spoznavam meje, ki jih je na komercialnih medijih manj.

Je pa oddaja Dobro jutro nepredvidljiva, morda gost zamudi in zjutraj težko najdeš zamenjavo, v goste pride kaka žival, kdaj je treba kaj skuhati …

Ja, in poteka v živo. Ni ponavljanj, kar se zgodi, se zgodi. Ravno v moji prvi oddaji je prišel v studio reševalni pes, ki se je vmes malo ustrašil kamere. Gost lahko vedno odpove, tudi na radiu, ti pa moraš situacijo rešiti. Mislim, da je Špela vesela, da sem prišel, da jo lahko malo razbremenim in predlagam kakega povsem novega gosta. Tako prinesem svežino v oddajo.

Znova skupaj: Špela Močnik Paradiž in Robert Pečnik - Pečo. FOTO: zajem zaslona

Pogosto se zgodi, da nekdo zaslovi na radiu in potem hitro dobi ponudbe s televizije, češ, gotovo se bo tudi na zaslonu enako dobro obnesel. Je res vedno tako? Koliko vabil ste dobili vi med kariero in koliko ste jih morda zavrnili?

To je lahko naravna pot za nekoga, po drugi strani pa je bil radio vsaj nekoč bolj intimen medij, morda si kdo niti ni želel biti viden. Zdaj vemo, da je tudi na radiu drugače, večina stvari, ki se dogajajo v etru, se tudi vidi. To razumem, menim pa, da je s tem radio izgubil velik del čarobnosti. Včasih si moral z glasom opisati situacijo in narisati zgodbo poslušalcem. No, na televiziji moraš biti tudi vsaj pri­bližno urejen, medtem ko si na radio pred leti lahko prišel kar v pižami.

Je kdo iz Hitove ekipe večkrat prišel v pižami?

Prihajali smo v različnih stanjih in v različnih oblačilih. (smeh)

Jutrom pa ne ubežite, kajne? Na radiu ste vodili jutranji program, zdaj spet …

Takrat bi verjetno rekel, da jutra niso moj najljubši čas, ampak to je bilo pač povezano s tem, da sem bil mlad in da sem tudi precej ponočeval. Včasih sem prišel v službo naravnost iz nočnega dogajanja. No, zdaj sem že v teh letih, ko se telo naravno zbudi zgodaj, tako da glede tega ni težav, pa tudi nočnih izhodov je bolj malo. (smeh)

Kadar koli ste govorili o Hitovi budilki, ste omenjali kemijo med vami, verjetno pa ste ujeli tudi pravi trenutek v času …

Uvedli smo nekaj, kar se je v tujini že dogajalo, in ravno Matej Špehar je bil ta, ki je pogledal v tujino in videl, kaj tam počnejo. Če bi torej rekel, da smo mi izumili ta format, bi se zlagal, smo ga pa dobro prenesli iz tujine. Matej je predlagal, da bi delala skupaj, ker sva bila zelo različna, on je bolj introvertiran, zelo sarkastičen, jaz pa bolj odprt, dobrovoljnež, znala sva se prijetno špikati. Spisal je koncept, ki je potem kakšno leto čakal v predalu, ker direktor ni bil za to. Nato je Radiu Hit še bolj padla poslušanost in takrat se je sodelavka spomnila na ta koncept, potem je vse skupaj zelo hitro steklo in postalo uspešnica. In žal mi je bilo, da se je tako hitro končalo.

Zakaj se je?

Po treh letih je Racman zapustil zasedbo, s Špelo sva še tri leta delala Hitovo budilko z Matjažem Lovšetom, nato pa ju je lastnik čez noč odpustil, jaz sem še vztrajal, a ne vem zares, zakaj. Verjetno bi moral takrat zamenjati službo, zdaj to vem. Pač to ni več bilo to. Razumel sem, zakaj je Racman želel oditi, mislim pa, da je podcenil moč ekipe. V neki ameriški knjigi sem na temo radijskih jutranjih šovov prebral navodilo za direktorje: če sestaviš jut­ranjo radijsko ekipo, ki deluje, jih pokrivaj z odejo, plačuj jih, ustrezi jim, ker se to mogoče nikoli več ne ponovi.

Robert Pečnik - Pečo in Matej Špehar na Ljubljanskem maratonu leta 2014. FOTO: Mediaspeed

Razmišljate, da bi se spet združili z Rac­manom? Ljudje imajo takšne reči radi.

Midva s Špelo čutiva več nostalgije kot on. Zelo je uspešen v tem, kar zdaj dela, in zagotovo ne bi hotel več zjutraj vstajati.

No, saj sem mislila bolj kot enkraten dogodek, recimo novoletna oddaja Dobro jutro …

Hvala za idejo, ni slaba. (nasmeh) Imeli smo tudi idejo, da bi delali podkast, morda je to zadnji čas, preden naši poslušalci pomrejo, mladina nas namreč več ne pozna. (smeh)

Ste ljubitelj podkastov?

Sem ljubitelj dobrih podkastov, me pa jezi, da tudi slabi podkasti lahko prosperirajo. Verjetno pa ne moreš reči: prepovejmo slabe podkaste. Do novih medijev sem rahlo zadržan, čeprav vem, da ni lahek posel biti vplivnež, kar nekaj jih osebno poznam. Žalosti pa me, da je to postalo tako pomembno, tudi radijski voditelj danes lažje postaneš, če imaš več tisoč sledilcev, čeprav si zanič radijec. Razumem, svet se je zelo spremenil, a meni je to žalostno.

Rekli ste, da je eden vaših najljubših radijskih spominov, ko ste v etru poklicali deklico in dejali, da je na drugi strani Božiček. Kaj vam je še ostalo v spominu?

To je bil res ganljiv trenutek, njen odziv je bil res nekaj posebnega, to je gotovo eden mojih najlepših radijskih in medijskih trenutkov. Čez leta sem jo spoznal in tudi njej je ta trenutek ostal v posebnem spominu. Seveda pa smo počeli še marsikaj, večino stvari so odtlej drugi že ponovili, s Triglava so oddajali celoten jutranji program, no, iz balona ga še niso. Najboljši trenutek pa je bil, ko smo Budilko delali v živo iz Špas teatra. S Špelo in Racmanom smo šli skupaj v kino in gledali film Radijski šov, ki je prikazoval radie nekoč v Ameriki, dejansko so se dogajali na odru. Tako smo dobili idejo in začeli nabirati tedaj najbolj priljubljene glasbenike, od Jana Plestenjaka in Helene Blagne do Big Foot Mame, vsi so bili pripravljeni priti zjutraj v gledališče, da odigrajo eno pesem. Reklame sta brala Lado Bizovičar in Tina Gorenjak, Lado je zamudil, Plestenjak je rekel, da še nikoli ni tako zgodaj vstal. Pojma nismo imeli, kakšen bo odziv, in ko so nam povedali, da je petnajst do petih zjutraj pred Špasom množica ljudi, ki želi to videti v živo, smo bili res presenečeni in veseli. Štiri ure programa, radijskega šova v živo, to je bilo res nekaj posebnega.