Černobil: Ko se otroci igrajo v smrtonosnem dežju

26. aprila 1986 ob 23 minut čez eno zjutraj po lokalnem času se je zgodila najhujša jedrska katastrofa v zgodovini: eksplozija jedrskega reaktorja v Černobilu. Ob 40. obletnici tega strahotnega dogodka na National Geographic prihaja štiridelna dokumentarna serija, ki strne trenutke prvega dne, sovjetsko prikrivanje, gradnjo varovalnega betonskega sarkofaga in vse skupaj postavi v kontekst sodobne dobe, ko vojna v Ukrajini spet opozarja na nevarnosti jedrskih območij. Zbrali smo nekaj dejstev o nesreči.

Nesreča med varnostnim preizkusom

Usodni dogodek se je zgodil med preizkusom, s katerim so želeli preveriti, ali lahko reaktor ob izpadu elektrike še nekaj časa deluje. Namesto da bi potrdili varnost reaktorja, so operaterji zaradi kombinacije konstrukcijskih pomanjkljivosti in človeških napak sprožili nenadzorovano reakcijo. Ta ironija – da je katastrofo povzročil prav varnostni preizkus – ostaja ena najbolj srhljivih plati nesreče.

Zadnji par, ki se je poročil v Pripjatu. FOTO: National Geogaphic. 

Kar 400-krat več sevanja kot v Hirošimi

Radioaktivno sevanje, ki ga je sprožila eksplozija, je bilo 400-krat večje kot pri atomski bombi, ki je uničila Hirošimo. Širjenje radioaktivnih delcev se ni ustavilo na mejah Sovjetske zveze. Veter jih je raznesel čez velik del Evrope, meritve pa so povečano sevanje zaznale celo na severu, v Skandinaviji. Prav tam so prvi posumili, da se je zgodilo nekaj resnega – še preden so oblasti v Moskvi karkoli priznale.

Aleksej Moskalenko, policijski inšpektor v času nesreče FOTO: National Geogaphic. 

Gasilci – prva linija tragedije

Med prvimi so na prizorišče prišli gasilci, ki niso vedeli, da gasijo jedrski požar. Brez ustrezne zaščitne opreme so se približali reaktorju in pogasili plamene, s tem pa preprečili širšo katastrofo. Mnogi so dobili hude opekline in umrli v nekaj dneh, pri čemer so bili zaprti pod nadzorom KGB. Gasilcev torej niso le zdravili, ampak so jih tudi nadzorovali in jim omejevali stike z zunanjim svetom. S tem so onemogočili, da bi informacije o resničnih posledicah nesreče prišle v javnost.

Pozna evakuacija

Samo tri kilometre stran, v mestu Pripjat, so predstavniki komunistične stranke spodbujali ljudi, naj življenje poteka kot običajno. Otroci so se igrali v radioaktivnem dežju, odrasli so opazovali požar nad reaktorjem. Niso vedeli, da so izpostavljeni nevarnim odmerkom sevanja, ki ga ne vidijo, ne vohajo in ne čutijo. Evakuirali so jih šele 36 ur po eksploziji. 50.000 ljudi je moralo domove zapustiti z zalogami za tri dni. V resnici se večina nikoli ni vrnila.

Zapuščeni hotel Polissya. FOTO: National Geogaphic. 

Likvidatorji in betonski sarkofag

V letih po nesreči je pri sanaciji sodelovalo več sto tisoč ljudi, imenovanih likvidatorji. Njihova naloga je bila odstranjevanje radioaktivnih ostankov in čiščenje območja. Že poleti 1986 so tako okoli uničenega reaktorja postavili betonski sarkofag, ki preprečuje smrtonosne ravni sevanja. Gradnja je bila ena najbolj nevarnih in zahtevnih v zgodovini, saj so ljudje delali v izjemno nevarnih razmerah in z omejeno zaščito.

Sovjetsko prikrivanje

Poleg tega, da so sovjetske oblasti prikrivale razsežnosti nesreče takoj po tem, ko se je zgodila, so prikrivale tudi razloge zanjo. Več kot leto dni po nesreči je proti upravljavcem jedrske elektrarne, obtoženim povzročitve katastrofe, potekalo sojenje, v katerem je bila njihova krivda že vnaprej določena. Šele po razpadu Sovjetske zveze je neodvisna preiskava ugotovila, kaj se je v resnici zgodilo tisto noč, ko so odkrili zaupne dokumente, ki so pokazali pravi vzrok eksplozije. Mnogi vpleteni pa so molčali še dlje: nekateri so šele ob 40. obletnici katastrofe prvič javno spregovorili o svojih travmah in občutkih strahu.

Zapuščena učilnica. FOTO: National Geogaphic. 

Černobil aktualen tudi danes

Območje nesreče je ostalo nenaseljeno, a je postalo tudi magnet za raziskovalce, fotografe in turiste. Zaradi odsotnosti človeka so se tam razmnožile številne živalske vrste, od volkov do redkih ptic. Strupeno dediščino Černobila pa ljudje spet močneje čutijo zaradi vojne v Ukrajini. Ruske sile so ga zasedle na začetku invazije februarja 2022, a so se nato umaknile konec marca, nadzor pa je prevzelo ukrajinsko osebje. Kljub temu vojna še vedno ogroža varnost jedrskega območja, lani na primer ga je zadel dron in poškodoval zunanji varovalni plašč.