Dejan Dogaja: Vse poletje dopustovanje brez dneva dopusta

Če je poletje čas za počitek in zabavo, bo Dejanov počitek malo v Dalmaciji in malo v Bohinju, če bo ostal čas ob gradnji hiše. Za zabavo pa si bo ogledal svetovne glasbene zvezdnike ali sam stopil na oder. Pred tednom dni je zabaval publiko v Laškem.

Vikend vabi! Kaj pijete?

Zelo preprosto – laško pivo. (smeh)

Kot domačina Laščana sta s Tajo Padežnik s skladbo 200 let odprla festival Pivo in cvetje, nato pa ste z bendom tudi sklenili prvi festivalski dan. Skladbo sta lani posnela Tokac in Maja Keuc ob 200-letnici Pivovarne Laško, potem so jo posneli Fehtarji in nato še vidva s Tajo. Očitno je postala tudi himna festivala.

Skladba je nastala kot himna ob 200-letnici Pivovarne Laško, posneli pa smo jo trije izvajalci, vsak v svojem glasbenem slogu. Danes se mi zdi, da ni več le himna obletnice, ampak tudi festivala Pivo in cvetje ter številnih dogodkov, povezanih s Pivovarno Laško. Že osnovna ideja Pivovarne Laško je bila, da bi pesem dobila več različnih različic. Najprej sta jo posnela Tokac in Maja Keuc, potem Fehtarji, ker pa sva oba s Tajo Laščana, jaz sem tudi ambasador festivala Pivo in cvetje, sva jo z vesel­jem posnela še midva.

Vtisi s festivala so še čisto sveži …

Letošnji festival je bil res nekaj posebnega. Mi, Laščani, ga tradicionalno začnemo že v četrtek, ko praznujemo dan Laščanov. Takrat se srečamo s prijatelji in znanci, ki jih morda nismo videli že vse leto. Petek pa je bil zame prava dirka. Zjutraj medijske obveznosti, nato tonske vaje z bendom, priprave na odprtje festivala, spet intervjuji, nato še nastop na Laško glasbenem poligonu z mojima varovankama Dvojčicama, odprtje festivala in za konec še koncert z bendom. Dan je minil v trenutku, časa ni bilo niti za kratek premor. Ampak prav to je čar festivala Pivo in cvetje. To je moje Laško in tukaj se vedno počutim doma.

Zadnje leto se vam dogaja na dveh frontah. Pred časom ste izdali skladbo Aleksandra s številnimi znanimi obrazi v videospotu.

Pesem se je med ljudmi odlično prijela, kar me res veseli, saj jo prepevajo tako mlajši kot starejši. Na snemanju ni manjkalo zabavnih trenutkov. Prvič sem stopil v boksarski ring z Dejanom Zavcem, pokazal mi je celo nekaj boksarskih prijemov. Na srečo je bil zelo nežen, sicer danes verjetno ne bi dajal tega intervjuja. (smeh) Čisto spontano pa sta se na prizorišču pojavila tudi dva koranta. Ker sta bila ravno tam, smo ju seveda povabili pred kamero. Takšne spontane ideje so na koncu pogosto najboljše.

Na drugi fronti pa ste z Agropop pravkar izdali na novo posneto legendarno skladbo Ti si moj sonček, ki je bila poletna uspešnica že pred 35 leti, ko vas še ni bilo. Imate kakšne spomine iz otroštva na Agropop?

Z Agropopom smo zelo aktivni. Lani smo posneli dve novi skladbi in eno priredbo, letos pa smo se lotili nove različice pesmi Ti si moj sonček. Želeli smo ji dati sodobnejši zvok, hkrati pa ohraniti njeno prepoznavnost. Dolgo sem mislil, da je največji hit Agropopa Samo milijon nas še živi. Potem pa sem začel nastopati z njimi in ugotovil, da sem se motil. Na koncertih je vedno poseben trenutek, ko Aleš Klinar - Klinči spregovori o Šerbi. Na zaslonu se prikaže njena fotografija, pesem začnemo peti nežno, nato pa eksplodira v pravo koncertno vzdušje. Takrat poje cela dvorana. Takšni trenutki ti povedo vse. Zato sem prepričan, da si je Ti si moj sonček zaslužila novo različico. To je pesem, ob kateri smo odraščali mnogi, danes pa jo prepevajo tudi otroci, ki sploh ne vedo, kako dolgo je že z nami.

Boste z Agropop še kaj koncertno aktivni?

Agropop še zdaleč ni rekel zadnje besede. Projekt je sicer nastal ob 40-letnici skupine in velikem koncertu v razprodani Hali Tivoli, vendar se je hitro pokazalo, da si občinstvo želi več. Že lani smo odigrali nekaj koncertov, letos pa jih bo še precej več. Do konca leta nas čaka še kar nekaj nastopov in termini za prihodnje leto se lepo polnijo. Mislim, da bo Agro­pop tudi v prihodnje približno petnajstkrat na leto stal na velikih odrih. Vesel sem, da ljudje še vedno z enakim navdušenjem pojejo te legendarne pesmi. Seveda pa ostaja moja glavna zgodba Dejan Dogaja, zato bo tudi letošnje poletje zelo koncertno obarvano.

Znanstveniki si niso edini, koliko dni počitnic naj bi potreboval človek. Katera je magična številka dni dopusta za vas?

Kaj pravijo znanstveniki, iskreno ne vem. Pri meni je dopust nekaj posebnega. Pravzaprav lahko rečem, da imam celo poletje dopust in hkrati sploh nimam dopusta. Če se le da, sem med tednom v Dragah v Dalmaciji, kjer imamo mobilno hiško, ob koncih tedna pa sem skoraj vedno na koncertih po Sloveniji. Tako živim večino poletja, od maja pa vse do konca septembra. Ta ritem mi popolnoma ustreza. Čez dan si napolnim baterije ob morju, zvečer pa stopim na oder. Vmes si vzamem še kakšen dan za Bohinj, kjer imamo družinsko hiško. Takšnega poletja ne bi zamenjal za nič. To je zame najlepša kombinacija dopusta in dela.

Če bi bilo vaše letošnje poletje film, kakšen bi bil naslov? In kakšen bi bil žanr? Romantična komedija, triler, drama …?

Verjetno bi bila kar znanstvena fantastika. (smeh) Čeprav to ni moj najljubši filmski žanr, se mi zdi, da najbolje opiše moje polet­je. Ko sešteješ vse kilometre, nastope, neprespane noči in zgodnja jutra, se včasih res vprašaš, kako je vse to sploh mogoče. Bolj kot romantična komedija bi bil to kakšen akcijski film kot Misija: Nemogoče. Ali pa bi mu preprosto dali naslov Saj ni res, pa je. Mislim, da bi imel kar veliko gledalcev.

Dejan Dogaja FOTO Roka Deželak

Letošnje poletje, večer, zabava … Katero pesem bi moral DJ zavrteti, da bi vstali od mize, čeprav ste prisegli, da danes ne boste plesali?

Takšne obljube si sploh ne upam dati. (smeh) Če sem na koncertu kot izvajalec, plešem. Če sem tam kot obiskovalec, pa tudi. Sem človek, ki posluša praktično vse glasbene zvrsti. Ravno ta teden grem kot obiskovalec na koncert skupine My Chemical Romance v Firence, potem še na Marilyna Mansona v Zagreb. Poleti me čakajo še David Guetta in Hollywood Vampires. Rad grem tudi na koncert izvajalca, ki ga sploh ne poznam, ker me zanima, kako ustvarja in kakšno energijo ima na odru. Če pa bi sedel nekje na plaži in bi DJ zavrtel dobro slovensko pesem, bi zagotovo vstal. Če bi bila za povrhu moja, potem sploh ni dileme. (smeh)

Kateri vonj vas najbolj spominja na poletje?

Težko izberem samo enega. Če pomislim na hrano, me na poletje najbolj spominja vonj sveže pečene ribe ali dobrega steaka. Med pijačami pa dobro ohlajeno laško pivo ali kozarec vina iz Goriških brd. Če pa zaprem oči, najprej zavoham borovce in morje. Takoj za tem še vonj jezera in narave v Bohinju. To sta kraja, kjer si poleti najbolj napolnim baterije.

Kaj bi si želeli, da bi bilo v življenju tako preprosto kot poleti?

Marsikdo misli, da je poletje za glasbenike čas počitka, v resnici pa je ravno nasprotno. Takrat imamo največ nastopov, največ vož­nje in največ organizacije. Tempo je res hud. So pa tudi trenutki, ko se vse za hip ustavi. Ko se lahko uležeš v visečo mrežo, prebereš dobro knjigo, poješ kaj dobrega, spiješ hladno pijačo in se preprosto odklopiš. Takrat si zaželim, da bi bilo tudi v vsakdanjem življenju vse tako preprosto. Predvsem zdaj, ko gradim hišo. (smeh)

Dejan Dogaja FOTO Roka Deželak

Če bi morali izbrati: teden dni brez ogledala ali teden dni brez interneta?

Definitivno teden dni brez ogledala. Ogledalo potrebujem predvsem pred nastopom, da si uredim brado in pričesko, potem pa ga ne pogrešam. Brez interneta pa danes žal skoraj ne gre več. Prek njega poteka velik del mojega dela, komunikacije in organizacije, zato bi mi bil takšen teden precej večji izziv.

Če bi lahko za en dan zamenjali življenje s katero koli znano osebo, kdo bi to bil – in kaj bi najprej naredili?

Če gledam svetovno glasbeno sceno, bi izbral Justina Bieberja. V Evropi Andreasa Gabalierja, v Sloveniji pa brez dvoma Jana Plestenjaka. Pri vseh treh bi me zanimalo predvsem, kako razmišljajo, kako sprejemajo odločitve in kako vodijo svojo kariero. Vsak je na svojem področju ustvaril izjemno zgodbo in verjamem, da bi se od njih lahko veliko naučil. Pri Janu Plestenjaku pa imam še poseben razlog. Prav on je bil navdih za ime Dejan Dogaja, zato bi me še toliko bolj zanimalo, kako nastajajo njegove ideje in kako gradi svojo glasbeno pot.