Gaja Prestor: »To sem jaz brez filtra«

Po lani izdanem celovečernem glasbenem prvencu Voda Gaja Prestor ne počiva in predstavlja novo pop skladbo 25, za katero pravi, da je avtobiografska. A poleg popularnoglasbenih je Gaja že leto in pol tudi na odrih elektronske glasbe, kjer nastopa kot DJ-ka Estora. Prej zelo pomembno vplivništvo pa zdaj postavlja na stranski tir.

Izdali ste skladbo 25, za katero pravite, da je avtobiografska. A podobno ste opisovali že nekatere skladbe s svojega prvega albuma Voda, ki ste ga izdali lani. Kaj je tokrat drugače?

Nekatere skladbe z albuma so nastale tudi iz fikcije in so motivi iz osebnih izkušenj povezani s fikcijo. Tokrat pa tega prepleta ni in je vse v skladbi tako, kot da bi pripovedovala svojo zgodbo. Kot da bi z nekom sedla na kavo in mu rekla, poslušaj to, to se mi trenutno dogaja v življenju. Zdi se mi, da sem s tem besedilom zaokrožila eno poglavje v življenju, zbrala pogum in razprla krila, da zdaj stopim po neki novi poti.

Motiv skladbe je konec dolgoletnega odnosa. Kakšna naj bi bila torej nova pot?

Predvsem želim vstopati v odnose, v katerih bom lahko stoodstotno takšna, kot sem. Ne bom si več pustila, da bi se preveč prilagajala in s tem izgubljala svojo iskro. Želim stopati po poti, ki me bo osrečevala, da si dovolim reči ne pri stvareh, ki jih ne želim. Predvsem si želim biti še bolj samosvoja in drzna. Želim se prepustiti občutkom, da me bo pot vedno pripeljala tja, kamor želim.

Ko ste lani izdali ploščo s pop skladbami, se je hkrati govorilo o vaši elektronski poti, na kateri se predstavljate kot DJ-ka Estora.

Elektronsko glasbo poslušam že od srednje šole in me je vedno zelo zanimala, toda nikoli – po domače povedano – nisem imela jajc, da bi naredila ta preskok. Tako da sem prvotno nameravala ostati le v pop glasbi. Po spletu okoliščin sem zaplavala tudi v elektronske vode, mentorirati me je začel Uroš Umek. Vzel me je pod okrilje in mi s tem odprl novo veliko priložnost in tudi mednarodno karie­ro, ker je v tehno glasbi na voljo toliko več odrov. Pop glasba v slovenskem jeziku je pač omejena le na Slovenijo. V letu in pol, odkar sem v tehno vodah, sem nastopila v Berlinu, na Dunaju in v Srbiji, tako da se mi hitro odpira tudi tuji trg in si znam predstavljati, kaj me čaka v prihodnjih petih, desetih letih.

Gaja Prestor. FOTO: Darija Šošedan

Znotraj elektronske glasbe ste izbrali tako imenovani yugotechno stil.

Niti ne. In tega ne bi tako označila. Naredila sem en remiks v tem stilu, ki je postal viralen, ampak se ne želim opredeljevati kot yugotechno artistka. Take glasbe ne vrtim in ne želim, da bi jo ljudje tako označili. Zdaj, ko sem še na začetku DJ-kariere, eksperimentiram in še iščem svoj prepoznavni zvok. Občinstvo rada peljem po neki zgodbi, v katero dodajam svoje vokale, vrtim pa tudi komade, ki sem jih napisala in v katerih pojem. To je malo drugače od drugih in tako malo izstopim iz množice drugih DJ-ev, gre pa za techno, hard techno in trance ritme.

Nekoč ste govorili, da je poleg glasbene poti v ospredju vplivništvo, ampak takrat Estore še ni bilo. Kako je zdaj?

Zdaj je v ospredju glasba, predvsem projekt Estora. Še vedno se ukvarjam z vplivništvom, ker je tudi to moj kruh, a ga potiskam vse bolj v ozadje. Iz leta v leto si želim tega vedno manj in moram reči, da mi kar uspeva. Tako da se večino časa ukvarjam z glasbo.

Pri vplivništvu ste na začetku omenjali tudi ne ravno močno samopodobo in da vas lahko negativni komentarji kar prizadenejo. Pri skladbi 25 se zdi samozavest zelo močna, torej je zrahljana samopodoba verjetno stvar preteklosti?

Ja, zagotovo. Zdi se mi, da sem z leti dobila tako trdo kožo, da mi danes redko pride kaj do živega, če sploh. Ne da se mi obremenjevati z mnen­ji ljudi, ki nimajo pojma o tem, kar komentirajo. Edini, od katerih sprejemam mnenja, so moji mentorji in moja družina. To mi veliko pomeni. Da pa bi se obremenjevala z nekimi zlobnimi komentarji, je stvar preteklosti. Vem, da so to ljudje, ki v življenju nimajo nič drugega početi, kot da se ukvarjajo z drugimi. Tako da raje poslušam mnenja tistih, ki so že kaj ustvarili, ki so spoštljivi in po katerih se lahko zgledujem.

Glede na to, da delujete na različnih področjih in skačete med njimi, verjetno v vaših dnevih ni neke rutine. Kako pa bi vseeno opisali svojo najbolj standardno dnevno rutino?

Ravno danes je primer dneva, ki je najbolj klasičen. Zbudim se okoli devetih, ker rada dolgo spim. Če bi imela več časa, bi spala še dlje. Po zajtrku in kavi na telefonu preverim, kaj imam ta dan v načrtih, nato je na vrsti fitnes, da si poženem kri po telesu. Ko nekaj pojem, pa se lotim dela. Ali je to pisanje besedil, urejanje objav, morda kakšno snemanje. Nato je na vrsti sprehod, da grem malo na svež zrak. Zvečer je na vrsti kakšno druženje, potem meditacija in dneva je konec.

Poletje se je tudi koledarsko izteklo. Kako ste ga preživeli?

Letos nisem ravno dopustovala po mirnih morjih, ampak sem bila precej po festivalih in sem bolj »žurala«. Šla sem na festival Butik v Tolminu, prvič sem obiskala tudi festival Tomorrowland v Belgiji in je bilo res noro. Potem sem bila cel avgust in septembra bolj ali manj doma, brez kakšnega daljšega dopusta, in moram reči, da mi je bilo prav fino.