
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Mislim, da so ljudje domnevali, da bomo takoj posneli še enega, ker je bil prvi film tako velika uspešnica, a nekateri od nas smo bili nad to idejo zgroženi … no, kako bi lahko presegli prvega? Bili smo zadovoljni, da se to ni zgodilo, in smo se posvetili drugim stvarem. Šele pred kakšnima dvema letoma je Aline Brosh McKenna prišla z idejo – želela si je priti na dan s pravo idejo v pravem trenutku –, ki ima danes smisel. In razlog, da ga ima, je, da se je v svetu revij, v svetu založništva in v novinarstvu nasploh zgodilo ogromno sprememb. Posel se je na neki način razblinil in vsi poskušajo ugotoviti, kako naprej. In prav v takšnem ozračju sta tu napetost in zaplet, v ospredje pa stopi vse, kar morajo ljudje početi, da v teh viharnih časih ladjo obdržijo nad vodo.
Pojma nimam! Res ne. Veliko sem razmišljala o tem. Morda deloma zato, ker so bile velike šefinje, »girlbosses«, pred dvajsetimi leti še nekaj novega in vznemirljivega. To je bil film o ženski na čelu pomembnega podjetja, glavni liki so bile ženske – in to ambiciozne. Vse to je bilo novo in zabavno. Zdaj ima, seveda, ta oznaka prizvok, vendar mislim, da je še vedno relevantno raziskovati, kako ženske vodijo in na kakšne načine. Poleg tega je film preprosto zelo zabaven. Svet je turbulenten in precej mračen. Novice vzbujajo skrbi in lepo je, da nas kaj spomni na to, kaj je na svetu čudovito, svobodno, lepo in norčavo.
Hudičevka v Pradi 2 se začne v trenutku, ko je Miranda na vrhu sveta, obenem pa se ji tresejo tla pod nogami. Znamki grozi nevarnost, poslovni model revij se razkraja in film deloma govori o tem, kako voditi vzdržno podjetje v teh novih časih. Spoprijema se z izčrpanostjo zaradi vsega tega in s pritiski, ki jih prinaša vodenje velike korporacije.

Verjetno je malce bolj zajedljiva – tako kot jaz – ker se ti s časom precej bolj jeb... oziroma ti je vseeno, kar rečeš (smeh). Malce je svobodnejša, vendar je njen položaj tudi bolj negotov in tega se zaveda. Še vedno je premetena in še vedno stroga do sebe in svoje ekipe. Ni pa se spremenil njen apetit po delu, po tem, kar ima rada in v čemer je zelo dobra. Fizično pa je stara 76 in ne 56 let, to je razlika. Ima manj las. Oseba, ki mi že 50 let ureja lase in ličila, je oblikovala lasuljo za prvi film, zato smo vzeli tisto prvotno lasuljo, ji odstranili veliko las in jo preoblikovali v bolj gladko pričesko.
Z deformiranimi prsti – tako sem se lotila (smeh). Z bolečim pritoževanjem. Ne morem verjeti, da so pred 50 leti prisilili ženske nositi takšno obutev. Ja, najbrž je res videti elegantno ali kakor koli že, a preživeti 16 ur na dan v takih čevljih je boleče! Če sem iskrena, ni bilo prav težko, ker je delovala kot oseba, ki jo dodobra poznam. Ni pa bilo prav zabavno biti ona, ker jaz nisem takšna. Zato so bili deli, ki so bili za vlogo nujni – zadržanost, nenamerne krutosti, pomanjkanje mehkobe v odnosih z ljudmi – sicer zahtevni, a hkrati preprosti.
Pravzaprav nikoli nismo bili zares ločeni. Po prvem filmu je Stanley igral mojega moža v filmu Julie & Julia, sva zelo dobra prijatelja, poročen pa je z Emilyjino sestro. Vse skupaj je precej nepotistično! Z Annie vmes nisem imela stikov, a ker je tako topla, sveža, odprta oseba, je bilo lahko spet vzpostaviti tisto dinamiko – s tem mislim, da sem bila do nje neusmiljeno zlobna (smeh).

Andy, ki jo srečamo v filmu Hudičevka v Pradi 2, je v teh dvajsetih letih ostala zvesta sami sebi. Sprejela je življenjske odločitve in krenila v smer, v katero je verjela, in mislim, da jo je ta odločitev zelo izpolnila. Njeno življenje morda ni kot življenje koga drugega, a videti je kot njeno – in s tem je zadovoljna. Profesionalno je samozavestna in to samozavest si je tudi zaslužila. Zna krmariti po pisarni in ima zdaj tudi nekaj moči, a je še vedno prijetna oseba v delovnem okolju in deluje kot nekdo, s katerim bi bilo res zabavno biti prijatelj.
Pravzaprav je to prizor, v katerem nisem nastopala. Manjši del ekipe je šel snemat Meryl v nakupovalno središče Galleria Vittorio Emanuele II. v Milanu. Vprašala sem: »Ali bi bilo primerno oziroma dobrodošlo, če bi prišla samo gledat?« In rekli so, da bi bilo super. Tako sem bila tam. Videla sem, kako so snemali, in to je eden najlepših kadrov, kar sem jih kdaj videla. Po prvem posnetku sem stekla k Meryl in ji rekla: »Nikoli nisi bila lepša kot v tem trenutku.« Trenutek v Gallerii, ko smo lahko vsi gledali Meryl Streep kot Mirando Priestly na vrhuncu njenega mojstrstva na najlepšem kraju, je bil zame absolutni vrhunec.

Emily ima zdaj vodilni položaj pri Diorju. Skratka, ima moč – bog nam pomagaj. In mislim, da uživa v tem, da lahko s to močjo gospoduje ljudem. Največji cilj njenega življenja je postati ikona. Mislim, da je to tisto, kar želi.
Ta lik obožujem. Popolnoma je zmešana in popolnoma brez filtra. Nenehno je ogorčena nad vsem … nad zrakom. Zgrožena je nad življenjem in zelo zabavno je igrati nekoga tako brez filtra, tako nevljudnega, a hkrati tako previdnega in negotovega. Mislim, da se mi malo smili; prekipeva od vseh mogočih negotovosti. Je čisto nora, a jo neizmerno rada igram.
No, Stanley je zdaj del moje družine, tako da je to snidenje pravzaprav stalnica. Po prvem filmu se je namreč poročil z mojo sestro, zato je sanjsko spet delati z njim. Z Meryl pa je to že najin četrti film. Je moja »filmska mama«. Annie pa je bila dobesedno med prvimi ljudmi, s katerimi sem se v tej industriji spoprijateljila – v prvem filmu sem bila res kot riba na suhem. Bilo je čarobno spet stopiti v te čevlje in neverjetno, kako z lahkoto smo znova ujeli skupni korak.
Komentarji