Iron Maiden: Težke kovine za železno zaveso

Skupina Iron Maiden je močan pečat pustila tudi v nekdanji skupni državi Jugoslaviji in tu ustvarila eno najbolj prepoznavnih glasbenih subkultur.

Sprejem med slavne

Prejšnji mesec so iz Dvorane slavnih rock'n'rolla v Clevelandu sporočili, katere glasbene legende bodo letos sprejeli v svoj hram. Zaradi njihove izvirnosti in zgodovinskega vpliva na rock'n'roll glasbo bodo imeli devet novih članov, med katerimi so Phil Col­lins, Billy Idol, Queen Latifah, Oasis, Joy Division/New Order, Sade, Wu-Tang Clan ter posthum­no Luther Vand­ross. In skrajni čas je, da bo letos ta čast doletela tudi legende britanskega heavy metala Iron Maiden. Ne nazadnje zato, ker so fantje konec preteklega leta upihnili 50 svečk od nastanka zasedbe, ki jo je malo pred božičem leta 1975 zbral skupaj basist Steve Harris. Skupino je poimenoval po mučilni napravi »železna devica« iz obdobja španske inkvizicije. »Izbirali smo med več imeni, a smo se v skupini najbolj zagreli prav za Iron Maiden. Nad imenom je bila navdušena tudi moja mama,« se pomenljivo nasmehne.

Turneja in film za abrahama

Seveda je pol stoletja delovanja treba proslaviti in Iron Maiden to trenutno počnejo s svetovno turnejo Run For Your Lives – ta mesec bodo dolgolasi oboževalci svoje glave razgibavali v Atenah, Sofiji, Bukarešti in Bratislavi – medtem ko lahko vsi drugi zavijejo v bližnji kinematograf, kjer vrtijo dokumentarec Iron Maiden: Burning Ambition, ki je pravkar izšel. Režiser Malcolm Venville je dejal, da povod za nastanek filma niti ni skupina Iron Maiden, ampak člani kluba njenih oboževalcev, saj ko Iron Mai­den odidejo na turnejo, njihovi oboževalci potujejo z njimi, in to ne na en koncert ali dva, temveč na celotne turneje po več celinah, kjer sklepajo prijateljstva, ustvarjajo skupnosti in v mnogih primerih svoje življenje gradijo okoli glasbe.

S številko pošasti med legende

Zagotovo so bila zlato obdobje skupine 80. leta prejšnjega stoletja. S prvima dvema ploščama Iron Maiden in Killers, na katerih je pel Paul Di'Anno, so se takoj utrdili kot gonilna sila tako imenovanega novega vala britanskega heavy metala, kamor štejemo tudi Judas Priest, nato pa je z odhodom Paula, ki je po­stajal vse bolj nezanesljiv – priznal je, da je bil kriv sam, saj je zaradi ponočevanj, alkohola in kokaina trpel njegov glas –, pred mikrofon stopil Bruce Dickinson, ki je pred tem pel v skupini Sampson. Leta 1982 so izdali tretjo ploščo The Number of the Beast in se vpisali med večne legende. Paul je po odhodu iz Iron Maiden stopil na ne prav uspešno solistično pot, ki jo je prekinjal tudi njegov kao­tični življenjski slog. Na prelomu tisočletja smo ga lahko slišali tudi v enem izmed klubov na ljub­ljanski Metelkovi, nastopal pa je vse do smrti predlani, čeprav se je zadnja leta na oder pripeljal v invalidskem vozičku. Nekaj mesecev pred smrtjo je spet začel sodelovati s Stevom Harrisom, ki je zanj dejal: »Paul se je na vse pretege trudil, da bi me živciral. In to mu je več kot uspevalo. Bilo je obdobje, ko me je klical Hitler. Saj so me klicali tudi ajatola ali gospod general, a Hitler je vseeno malo preveč.«

Ed Force One in pilot FOTO ironmaiden.com

S kratkimi lasmi med oblake

V filmu je omenjeno, kako so Iron Maiden leta 1984 med prvimi zahodnjaki nastopali za želez­no zaveso, na Poljskem. A na isti turneji so le nekaj dni pozneje nastopili v Beogradu, nato pa so 19. avgusta zatresli tudi ljubljansko Halo Tivoli. Zlato obdobje Iron Maiden je namreč trajalo še v obdobju nekdanje skupne države, a malo za tem, ko je Jugoslavija razpadla, je zaškripalo tudi v skupini, saj Bruce Dickinson ni več prenesel pritiskov stalnih turnej in je skupino leta 1993 zapustil – za nekaj let. Za sprostitev od glasbe se je posvetil sabljanju, postal pilot in – kar je za mnoge metalce bogokletno – si ostrigel lase. A to, da je postal pilot, je skupini, ko se je vrnil, prišlo zelo prav. Ni namreč le pilot lahkih letal, tako da so Iron Maiden nabavili svoj boeing 757, ki so ga poimenovali Ed Force One (kombinacija letala ameriških predsednikov Air Force One in imena maskote skupine, Eddieja, ki krasi vse naslovnice njihovih plošč), naokoli pa jih je do leta 2022 prevažal prav Bruce.

Koncert britanske heavy metal skupine Iron Maiden v Stožicah FOTO Staš Ivanc

Ljubljana–Zagreb–Beograd stop

In tistega poletnega večera leta 1984 je pred Halo Tivoli postalo jasno, kako močna je sila heavy metala pri nas, saj se je nabrala množica dolgolascev, obutih v visoke športne copate znamke Puma in oblečenih v kavbojke in džins jakne, prešite z logotipi različnih heavymetalskih skupin. Ta množičnost pa sploh ni bila presenetljiva. Dario Diviac­chi je v svojih glasbenih oddajah Videomix in Alta Pressione na koprski televiziji vrtel njihove videospote, najpogosteje skladbo 2 Minutes to Midnight, v prodajalnah plošč pa so bile na voljo vse plošče Iron Maiden, ki so jih v Jugoslaviji izdajali redno. Jugoslovanske oboževalce so opazili tudi v skupini in so že naslednjo turnejo leta 1986 začeli prav s koncerti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Nazadnje pa je bila ljubljanska publika deležna kar dvojne doze, saj so leta 2023 Iron Maiden s koncertom v Stožicah začeli turnejo The Future Past, dan prej pa je njihov šef Steve Harris v Cvetličarni nastopil z drugo svojo skupino British Lion, saj mu igranje le v eni očitno ne zadošča. Harris je dolga leta živel na rajskih Bahamih: »Tam je tako lepo, da sem se vsako jutro uščipnil, ali sem res tam. A čeprav sem živel ob plaži, nisem tip človeka za poležavanje. Več kot pol ure skupaj ne zdržim. Ne morem biti pri miru. Vedno moram nekaj početi. In glasba je tisto, kar najraje počnem. Zato sem si omislil še en bend.«