Jure Longyka: Izštekani so ideja, stanje duha in skupnost

Ko se je leta 1993 v etru Radia Študent zaslišala oddaja Izštekani, v kateri so prvi nastopili Sokoli s Perom Lovšinom na čelu, si verjetno nihče, niti avtor in voditelj Jure Longyka, ni predstavljal, da bo izraz Izštekani postal takšna znamka, da sta zvestoba in zaupanje vanjo dovolj, da je bil letošnji koncert Izštekanih 7 v hipu razprodan tudi brez napovedi nastopajočih.

Pred dvema letoma ste za Vikend o dolga leta nespremen­jenem konceptu Izštekanih rekli: »Izštekane seveda premišljeno načrtujemo, ampak celota ni plod kakega velikega načrta. Na začetku sem se z ekipo podajal v neznano, nisem imel pojma, kam to pelje. Sčasoma je vse skupaj preraslo vse nas, mene, ekipo, glasbenike. Zdaj sem, smo služabniki Izštekanih. Mi delamo Izštekane, Izštekani delajo nas.« Ali letos to pomeni, da so Izštekani tako prerasli vas, ekipo in glasbenike, da niti ni več potrebe, da napoveste nastopajoče, saj kljub temu razprodate koncert?

To, da napolnimo dvorano Kina Šiška, še preden objavimo nastopajoče, je gotovo dokaz, da so Izštekani večji od vsote sestavnih delov, večji od mene, ekipe in vsakega glasbenika, ki je v njih nastopal. Izštekani so ideja. Stanje duha. Izštekani so skupnost. Ja, seveda so tudi blagovna znamka, jamstvo za kakovostno glasbo, ljudje vedo, da bo v Izštekanih tudi tisto, česar ne poznajo, dobro, številni pripovedujejo, koliko dobre glasbe so spoznali v njih. A mislim, da gre pri tej pripadnosti za več kot to. Izštekane imajo ljudje za svoje, so del vsakogar, ki je z njimi odraščal ali zorel. Nekaj je tu, kar jih, nas druži. In to je neskončno lepo, oči se mi rosijo, ko o tem razmiš­ljam.

Kaj je bil zares razlog, da ob napovedi še niste objavili nastopajočih? Še niso bili potrjeni? So bile morda kakšne težave pri izbiri? Ali boste tudi v prihodnje najprej objavili zgolj datum?

Prav ste zaslutili, da je bil delni razlog tudi to, da čisto vsi izvajalci še niso bili potrjeni. A o tem, da objavimo najprej datum in šele čez čas nastopajoče, smo razmišljali že prej. Gre tudi za praktične razloge, dogajanja je ob izteku leta ogromno, občinstvo pa je vajeno decembrskih Izštekanih in datum smo jim želeli pravočasno sporočiti. Kako bo v prihodnje, ne vemo. Vedno pretehtamo program. Če je dovolj širok in vemo, da nikogar ne bo razočaral, lahko vabimo le z datumom in brez imen. Če je malo bolj specifičen, nišen, potem ne.

Zdaj so nastopajoči znani. Kako je nastal letošnji izbor?

Nazadnje smo tak revijski, pregledni program, sestavljen iz delov nastopov v celovečernih studijskih oddajah, pripravili leta 2022, po koronskem času, ko smo zaradi izpuščenih let izvajalce izbirali iz triletnega obdobja. Odtlej so spet minila tri leta in zdelo se je simpatično spet zaviti v to smer. Smo pa za hec spremenili številko. Ves čas se poigravamo s številkami.

Če izvzamemo okrogle oblet­nice, smo bili vajeni Izštekanih 10, letos pa je številka padla na sedem, pa še med temi Koncert štirih štejete za štiri izvajalce, čeprav v tej obliki skupaj nastopajo že nekaj časa in pripravljajo tudi ploščo. Kaj je razlog?

Kot rečeno, malo za hec. To poigravanje s številkami ni neka resna reč, s številko označujemo okroglo obletnico ali kaj drugega. Sedmica nam je bila letos simpatična. Pravljična je, lepa. A če pogledate pozorno, ugotovite, da so nosilne zasedbe pravzaprav štiri, kar je tudi pravljično število: AKA Neomi, Teo Collori in Momento Cigano Extended, Vazz Live ter Severa Gjurin, Dejan Lapanja, Vasko Atanasovski in Rudi Bučar, ki so zbrani v Koncertu štirih. Odločili smo se, da bo na odru manj bendov, zaradi česar organizacijsko in tehnično malo lažje dihamo, vsaka od zasedb pa se lahko predstavi bolje, širše, z več skladbami in tudi kakšnim izletom vstran. Seznam zvenečih imen se tako ne bo ustavil niti pri štiri niti pri sedem. Trenutno smo pri pravljičnih dvanajst, vendar vam ne bomo izdali, kdo vse je še zraven. In čisto vse podrobnosti programa še niso izpiljene, lahko se pri­druži še kdo. Izštekani so vedno izlet v neznano, eksperiment, ki ga pri glasbenikih spodbujamo. V zadnjih tednih priprav se zgodi še marsikaj.

Koncert štirih. FOTO Janez Pelko

Se morda spomnite, kdaj je bilo nazadnje, ko Izštekani niso bili razprodani? Bi bili razočarani, če se to kdaj ne bo zgodilo in bodo vstopnice na voljo še na dan koncerta?

V dvanajstih letih dvorana ni bila čisto polna le dvakrat, v začetkih, v letih 2014 in 2015. Pa ne bi bil razočaran, če kdaj ne bo povsem nabita, le zakaj?

Za koncert v Križankah pred dvema letoma je Severa rekla: »Očitno je zanimanje tudi med poslušalci, saj je koncert že nekaj časa razprodan in seveda je zdaj obdobje, ko me prijatelji in znanci sprašujejo, ali lahko 'zrihtam' kakšno karto. (smeh) Kaj češ, žal ne.« Tudi vi morate verjetno vsako leto odganjati zainteresirane …

Ni sile, ljudje razumejo, če ni, ni. Če že vprašajo, to naredijo nevsil­jivo.

Seveda je Kino Šiška zdaj že tradicionalno prizorišče Izštekanih (razen predlanskih Križank). Ali v prihodnje vseeno razmišljate o večji dvorani? Ste morda pomislili, da bi Izštekane kdaj popeljali na turnejico po Sloveniji?

O marsičem razmišljamo, ves čas. Vendar smo pri teh korakih zadržani, zelo preudarni. To se zdi v nasprotju z vsebinskim konceptom, ki je premik iz cone udobja v neznano, poskusiti kaj narediti prvič, tveganje. Ne pravimo brez razloga, da se, ko gremo v koncertno dvorano pred občinstvo, Izštekani izštekamo. Vendar je pomembno, da ves čas ustvarjamo karseda varno okolje, v katerem se »izštekajo« naši gostje glasbeniki. Ves čas tehtamo, kaj z neko spremembo, premikom prostora ali kakršnim koli drugačnim pristopom pridobimo in kaj morda izgubimo. Vzdušje Izštekanih je krhko, občutljivo, skrbno ga je treba negovati, se izjemno potruditi. V preveliki dvorani morda ne bi zaživelo. Predvsem pa je vsak koncert tudi medijski dogodek, ki ga Val 202 prenaša v svojem radijskem programu in kot video na spletu. Občinstvo torej ni omejeno na nekaj sto ali nekaj tisoč ljudi. Je pa na vidiku nov format, ki nam ga še ni uspelo preizkusiti zaradi višje sile. Oktobra bi morali oddajo z Rudijem Bučarjem izvesti oblikovno tako kot v studiu, vendar pred občinstvom v Cankarjevem domu. Ki je tudi tam bliskovito napolnilo Linhartovo dvorano, ja. A nam jo je na dan koncerta zagodel protipožarni sistem, zalilo je oder, izvedba ni bila varna. Hitro smo se obrnili in oddajo izvedli, le da v studiu. Nadomestni termin za občinstvo v Cankarjevem domu je 7. decembra. Tudi ta nastop bo Val 202 posnel in predvajal konec leta.

Oddajo ste pred dobrimi tremi desetletji začeli pripravljati na Radiu Študent. Ste kdaj pomislili, da je bilo dovolj?

Seveda, neštetokrat. A v zadnjem času redkeje. Bolj ko se zavedam, kaj smo ustvarili, koliko to pomeni vsem vpletenim, s kakšnim spoštovanjem pristopajo glasbeniki in s kakšnim pričakovanjem občinstvo, manjkrat me prevzame malodušje. Na Izštekane sem izjemno ponosen, nisem pa nečimrn. Saj vendar ne gre zame.