Katalena: Ne govori se brez razloga, da so eden najčvrstejših bendov pri nas

Kaj pripravljajo za ta posebni večer, sta nam zaupala ustanovni član in kitarist Boštjan Narat in bobnar Robert Rebolj. Ozrla pa sta se tudi nazaj, vse do Črmošnjic leta 2001, kamor se je odpravilo šest mladih glasbenikov …

FOTO: Pavel Koltaj

Julij 2001 – Kako se vi imenujete?

»Prvi koncert je bil zelo nepretenciozen, bil je dogovorjen kot zaključek tedna vaj v Črmošnjicah, a je bil zelo uspešen, mi pa smo si rekli, da te zgodbe, ki naj bi trajala en teden, ne bi radi kar tako končali,« se spominja Robert. »No, povsem prvi koncert se je zgodil še prej. V Črmošnjice smo prišli v soboto, prvi koncert pa smo imeli že v četrtek v koči, v kateri smo vadili. Okoli nje so se ves čas pojali vaški otroci, saj jih je strašno zanimalo, kaj počnemo, ko se je naokoli razlegala glasba. Zato smo jih povabili naprej, opogumili so se in nam prisluhnili. Vprašali so nas, kako se imenujemo, Gombi (Boštjan Gombač, op. p.) pa je rekel Katalena. Torej se nam nekako reče, smo takrat pomislili. Katalena je bil namreč samo naziv projekta, ni bilo mišljeno, da iz tega nastane skupina. A če se tisti teden skupaj ne bi imeli tako dobro, gotovo ne bi postali bend,« doda Boštjan.

Na svojih številnih gostovanjih v tujini so naleteli na marsikaj zanimivega, denimo tole miniaturno vozilo, v katero se Boštjan Gombač zagotovo ne bi mogel zbasati! FOTO: osebni arhiv.

Julij 2006 – Pade čelna, oni pa na festivalu

»Povabljeni smo bili na gostovanje v nemški Rudolstadt na enega največjih etno festivalov na svetu, na katerem je tisto leto ob številnih zvenečih imenih nastopala tudi Suzanne Vega. Zaključni koncert smo imeli na glavnem trgu ravno v času finala nogometnega svetovnega prvenstva. Katalena in več kot deset tisoč ljudi je tako zamudilo trenutek, ko je Zinedine Zidane spustil Marcu Materazziju čelno,« se spominja Boštjan.

Oktober 2008 – Topel sprejem rezijanskih ljudi

»Po izidu albuma Cvik cvak!, ki je v celoti posvečen rezijanski ljudski glasbi, so nas povabili, da nastopimo v vasi Solbica ob 170. obletnici njihove folklorne skupine Val Resia. Takrat smo se pa res počutili, kot da nosimo drva v gozd. Čudovit in res topel sprejem rezijanskih ljudi je bil (in še vedno je) za nas glavna potrditev, da nekaj delamo prav,« pove Narat.

Špic-Cvak. FOTO: Ljubo Vukelič  

Oktober 2009 – Špic-Cvak

»To je bil zelo poseben koncert v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Edwardom Clugom smo izdelali koncept in koreografije na naše pesmi, vse je bilo zelo dodelano,« pravi Rebolj, Narat doda: »Že leta 2003 sta zelo mlada Valentina Turcu in Edward Clug vsak po svoje odkrila našo prvo ploščo (Z)Godbe. Za večer izvirnih koreografij na slovensko glasbo sta oba izbrala naše pesmi in potem smo bili med baletniki kar nekaj časa zelo priljubljeni, res so veliko plesali na našo glasbo. Ker se je nabralo veliko materia­la, smo želeli vse združiti in nastal je Špic-Cvak.«

Med svojo glasbeno-gledališko predstavo so večkrat srečali tudi dobrega moža, dedka Mraza. FOTO: osebni arhiv.

Maj 2015 –​ Prvi koncert Enci benci Katalenci

»Že enajst let smo s projektom Enci benci Katalenci za generacije otrok njihov prvi koncert. Torej prvi pravi rock koncert. Večkrat se vprašamo, koliko jih bo začelo igrati kak inštrument in koliko odličnih glasbenikov se bo razvilo iz njih,« pove Rebolj.

Marec 2021 – Še enega fanta ne bi vzeli

»Z Jeleno Ždrale se poznamo mnogo let, smo prijatelji, kot violinistka je sodelovala že na plošči Cvik Cvak leta 2008 in pri projektu Špic-Cvak leto dni pozneje, pa tudi z menoj kot kantavtorjem in z Boštjanom Gombačem pri številnih drugih bendih in projektih. Pri Kužnih pesmih iz leta 2021 je bila zraven pri nastajanju celotnega albuma, zdaj pa je polnopravna sedma članica benda,« pove Boštjan. Pa obstaja kak sprejemni izpit, če želiš biti polnopravni član Katalene, ki sicer v isti zasedbi vztraja že ves čas? »Dobro moraš igrati, energija mora biti prava in spolne kvote so pomembne. Še enega fanta ne bi vzeli,« pravi Robert, Boštjan pa doda: »Ja, ker smo zelo ljubosumni na nošenje težkih inštrumentov in opreme, tega ne želimo deliti z nikomer. Zaradi mišic.« »Ne govori se brez razloga, da smo eden najčvrstejših bendov pri nas,« v smehu konča Rebolj.

FOTO: Luka Kaše.

Oktober 2026 – Koncert v Gallusovi dvorani

»To bo vrhunec letošnje jubilejne koncertne sezone,« napove Robert, Boštjan pa razloži: »Promocija novega albuma, praznovanje petindvajsetletnice obstoja, gost bo Rudi Bučar, ki je tudi gost na plošči. Potegnili bomo tudi kako pesem iz nafalina, zaigrali kaj, česar že dolgo nismo, seveda pa ne bo manjkalo pesmi z nove plošče Meja in železnega repertoarja, ki se je oblikoval v vseh teh letih.«