(Knjiga tedna) Žiga Valetič: Veter vedno piha v prsi

Foto: Zenit

Vikendova ocena: 5 (od 5)

V slovenščini imamo že lepo kolekcijo kolesarskih (družinskih) vodnikov ter domačih in prevedenih knjig o vrhunskih (ali pa tudi bizarnih) kolesarskih dosežkih. Zdaj se jim je pridružila še »sleherniška« izpoved dolgoletnega rekreativnega kolesarja Žige Valetiča, po poklicu oblikovalca, a tudi avtorja številnih knjig, nazadnje lanske o Manci Košir Manj je mene, bolj sem Jaz, v kateri je iz fragmentov Mančinih zapisov sestavil njeno (avto)biografijo.

Valetič se je za kolo (oziroma za štiri kolesa) odločil iz nuje, saj so mu zdravstvene težave preprečevale ukvarjanje z drugimi, za telo bolj agresivnimi športi, ob poganjanju pedalov pa se mu je odprl nov svet, tako slovenski, ki ga je večkrat prekrižaril po dolgem in počez, kot čez mejo, kjer je iskal nova doživetja.

Rezultat je knjiga, ki je hibrid med osebno izpovedjo, iskreno navdušenostjo kolesarja, ki bralca motivira in vabi na pot, ter kolesarskim vodnikom, ki želi manj izkušenemu kolesarju predlagati primerne ceste in poti po Sloveniji ter ga obenem opremiti z vsemi primernimi informacijami, da bo »kolopotništvo« potekalo čim bolj prijetno in brez zapletov. Knjiga, ki dokazuje, da je kolo lahko zdravilo, kolesarjenje po Sloveniji (in okolici) pa veliko več kot razvedrilo.