Kokosy: Ne sme nas biti sram naših kratko­sti

Vikend vabi, kaj pijete?

Letošnja favorita sta špricer in Martinovo domače ingverjevo pivo.

V singlu Kratki kralji se lotevate šal, predsodkov in občutka manjvrednosti zaradi telesnih značilno­sti. Koliko je v pesmi vaše osebne izkuš­nje in koliko zgodb ljudi okoli vas?

Kratki kralji so nastali iz naših osebnih 'kratkosti', prvi navdih pa izhaja iz klasične višinske kratkobe našega Borisa. S komadom opomnimo, da se veličina ne meri v centimetrih, ampak s kraljevskostjo v vsakem izmed nas, zato nas ne sme biti sram naših kratko­sti, pa naj bo to višina ali kaj drugega.

Videospot za Kratke kralje prikaže razliko med samozavestno podobo, ki jo kažemo drugim, in ranljivostjo, ki ostane za zaprtimi vrati. Kdaj se vi kot glasbeniki počutite najbolj ranljive?

Na kratko – ko nastopamo in ustvarjamo. V teh trenutkih želimo imeti iskreno povezavo med sabo in ljudmi, zato se najbolj razkrijemo in ponudimo odprto dlan, da skupaj uživamo v glasbi. Takrat smo tudi najbolj ranljivi, saj zavrnitev boli, a je vredno tvegati, ker se v najbolj iskrenih in odprtih trenutkih rodijo najboljši komadi in koncerti.

Spomladi ste dvakrat razprodali Kino Šiška in pripravili svoj najambicioznejši projekt doslej. Vas je ta uspeh predvsem osvobodil ali vam je naložil še večji pritisk pred naslednjimi potezami?

Vsak naš veliki koncert je v tistem trenutku največji, saj vsakič damo vse od sebe, da nadgradimo glasbeni in tudi vizualni del. Iščemo sveže koncepte za dogodke, ki iz koncerta naredijo šov. To pomeni večji pritisk na naslednjem koncertu, ampak smo tudi vedno bolj izkušeni in vsak nov koncert je ravno prava mešanica veselja, ščepca strahu, pričakovanja in radovednosti. Naslednje poteze počasi nastajajo, za zdaj pa lahko povemo samo, da bo to naš največji koncert doslej.

Po treh albumih, velikih koncertih in vse širšem občinstvu: kaj je naslednji cilj, ki se vam trenutno zdi skoraj nedosegljiv – nastop v tujini, večje prizorišče, mednarodno sodelovanje ali kaj povsem drugega?

Letos smo debatirali o nastopih v tujini in to je gotovo ena bolj 'nenaravnih' poti za nas. Imamo močna slovenska besedila, naš nastop temelji na komunikaciji z občinstvom in res smo radovedni, kako bi se to obneslo v tujini.

Kokosy pravijo, da je večina njihovih zgodb »rahlo trapastih«. Tudi tokrat imajo eno. FOTO: Tadej Vauk­man

Na zadnjem albumu Naravni pojavi ste pogled med drugim usmerili proti umet­ni inteligenci. Pravite, da niste navdušeni nad njo, pa ste jo vseeno vprašali za kak nasvet?

Uporabi umetne inteligence se povsem izogibamo pri ustvarjanju. Verjamemo, da se pri poslušanju glasbe zavestno in podzavestno čuti namen in sporočilo, ki ga vpletemo v skladbo, zato želimo ohraniti ta del zase oz. gre od ljudi za ljudi.

Kokosy postajate vse večja skupina, okoli katere deluje razširjena ustvarjalna in produkcijska ekipa. Kako ob profesionalizaciji ohranjate spontanost, humor in občutek, da ste še vedno prijatelji za isto mizo?

Ja, to je preprosto, kdaj pa kdaj se skregamo. Glavno je, da se potem pobotamo in da ne pozabimo, da vse to izhaja iz naše želje po tem, da delamo najboljše, tudi če se ne strin­jamo, kaj točno to 'najboljše' pomeni v tistem trenutku. Naša ekipa je pa itak sestav­ljena iz najbolj prijetnih in carskih srčkotov (hvala vam!).

Če bi bilo vaše letošnje poletje film, kakšen bi bil naslov? In kakšen bi bil žanr? Romantična komedija, triler, drama …?

Letošnje poletje je za nas taka skandinavska dramedija. Imenuje se Hočem nazaj poletje. Razlago prepuščamo bralcem Vikenda.

Kokosy dopustujete skupaj? In če kdaj, kdo organizira in kdo pakira?

Najbližje skupnemu dopustu je večdnevna serija koncertov, na primer četrtek–petek–sobota. Takrat ponavadi ostanemo na kupu in si pripravimo izlet, ki ga narekujejo lokacije koncertov.

Kateri vonj vas najbolj spominja na poletje?

Vonj morja in borovcev, vonj spreja za komarje, vonj vročega asfalta in polomljenih gležnjev pri basketu.

Kaj bi si želeli, da bi bilo v življenju tako preprosto kot poleti?

Poleti je nekako privzeto, da si dovolimo počitnice, in zdi se nam, da ta občutek ne bi smel biti omejen samo na tople mesece.

Najljubše družabno omrežje? Ali pa tisto, ki vam najbolj najeda?

Največ uporabljamo Insta­gram, za viralnost pa bi se morali bolj posvetiti še TikToku, a nam to nikakor ne gre.

Pred dvema letoma ste nam rekli, da je večina zgodb o Kokosyh »rahlo trapastih«. Povejte nam zadnjo tako.

Naš zadnji obisk v studiu so zaznamovali predvsem komarji, bilo jih je nekje med neskončno in dvakrat toliko. Prvo noč smo komaj kaj spali in zjutraj smo, rdeči in povsod popikani, sklenili, da kupimo tiste mreže proti komarjem za vsakega od nas. Tako smo v studiu spali kot sredi džungle, vsak v svojem mrežastem šotorčku, in je ena večjih sitnosti postala eden najbolj prikupnih razgledov v studiu.

Če bi lahko za en dan zamenjali življenje s katero koli znano osebo, kdo bi to bil – in kaj bi najprej naredili?

Zamenjali bi se z znanim glasbenim kritikom Anthonyjem Fantanom in takoj objavili recenzije novega vala slovenske glasbene scene, v katerih bi vsem dali 10/10.

Katera svetovno znana oseba bi po vašem mnenju najbolje preživela teden dni v slovenskem kampu?

Japonski glasbenik in producent Masayoshi Takanaka (prosimoprosimoprosimo, res bi bilo kul).

In za konec: kaj se mora zgoditi, da boste septembra rekli: dobro poletje je bilo?

Če imamo na koncu poletja pripravljene tri nove komade, če nam uspe pripraviti in napovedati nekaj velikega in če vsi pridete uživat z nami na koncerte. (širok nasmeh)