
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Julie Andrews v filmu Moje pesmi, moje sanje (Sound of Music, 1965)
Maria (Julie Andrews) je redovnica v noviciatu, a je preveč živahna in svojeglava, zato jo nune pošljejo kot vzgojiteljico k vojaškemu častniku, vdovcu s kopico navihanih otrok. Maria je edina, ki ji uspe otrokom seči do srca, vendar ima enak učinek tudi na gospoda von Trappa (Christopher Plummer). Toda morebitno družinsko srečo čaka še kopica preizkušenj, saj Mario preganja tekmica, Avstrijo pa nacisti.

Von Trapp: »Morali boste obleči drugo obleko, preden spoznate otroke.«
Maria: »Ampak nimam druge. Ko smo vstopile v samostan, so vse naše posvetne obleke dali revežem.«
Van Trapp: »Kaj pa tale?« (pokaže na to, ki jo ima oblečeno)
Maria: »Reveži je niso hoteli.«
Skrivnost uspeha: Eden najvidnejših muzikalov, katerega napevi so še danes priljubljeni. Med razlogi za uspeh filma sta njegova odlična zasedba in prizadevanje za avtentičnost prizorov, ki so bili res snemani v Avstriji, a glavni je gotovo karizmatična podoba Julie Andrews, ki žari.
Whoopi Goldberg v filmu Nune pojejo (Sister Act, 1992)

Barska pevka Deloris (Whoopi Goldberg) po naključju vidi, kako njen gangsterski ljubimec ubije ovaduha. Ker hoče ubiti še njo, jo policija vključi v program za zaščito prič. Skrijejo jo v ženski samostan, kjer samo mati prednica (Maggie Smith) pozna njeno pravo identiteto. Ker je Deloris kot nuna zelo neprepričljiva, ji mati prednica ukaže, da postane vodja razglašenega nunskega pevskega zbora. Po začetnih težavah se dekleta odlično ujamejo in postanejo največja atrakcija daleč naokoli.
Deloris: »Blagoslovi nas, o Gospod, za te Tvoje darove, ki jih bomo prejeli. In ja, tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence brez hrane, se ne bom bal lakote. Daj nam naš vsakdanji dan, naš vsakdanji kruh. Z republiko, ki jo predstavlja, in z močjo, ki mi je bila zaupana, nas razglašam pripravljene na hrano. Amen.«
Skrivnost uspeha: Čeprav Deloris v resnici ni nuna, ampak le obleče habit, in je celoten filmski zaplet res za lase privlečen, je izvedba tako vrhunska, da gledalec med smehom pozabi na vse luknje v scenariju. Whoopi v eni svojih najboljših komičnih vlog, ki jo je uspešno ponovila še za drugi film, trenutno pa je v pripravi tretji.
Susan Sarandon v filmu Zadnji sprehod (Dead Man Walking, 1995)

Sestra Helen Prejean (Susan Sarandon) je nuna in učiteljica, ki je že večkrat delala z obsojenci na smrt. Nekega dne prejme pismo zapornika Matthewa Ponceleta (Sean Penn), ki čaka na usmrtitev zaradi posilstva in dvojnega umora. Sestra Helena se odzove na pismo in skuša zaporniku pomagati. Matthew trdi, da je nedolžen, toda dokazi kažejo, da to ni res. Helen mu daje oporo in ga spodbuja.
Paznik v zaporu: »Povejte mi nekaj, sestra. Kaj nuna dela na takem kraju? Ne bi morali raje učiti otrok? Veste, kaj je naredil ta moški? Kako je pobil otroke?«
Sestra Helen: »Kar je storil, je zlobno. Ne odobravam tega. Ne vidim pa smisla v pobijanju ljudi, da bi povedali, da je pobijanje ljudi nekaj slabega.«
Skrivnost uspeha: Premišljen film, ki najde človečnost tudi v morilcih in pokaže nečlovečnost smrtne kazni, bo nagovoril vsakogar, ne glede na njegovo mnenje o kazni. Susan Sarandon je odlična v vlogi inteligentne in sočutne sestre Helen, sicer resnične osebe, ki se še danes, pri svojih več kot 80 letih, bori za obsojence na smrt.
Meryl Streep v filmu Dvom (Doubt, 2008)

Leta 1964 v katoliški šoli v Bronxu vlada konservativna in zadrgnjena ravnateljica sestra Aloysius Beauvier (Meryl Streep), strah in trepet vseh učencev. Druge nune, predvsem mlada sestra James (Amy Adams), jo spoštujejo, vendar so odnosi med njimi izjemno uradni. Oče Flynn (Philip Seymour Hoffman), duhovnik župnije, v katero sodi tudi šola, in tudi učitelj telovadbe, je na videz njeno nasprotje: prijazen, čustven, s posluhom za napredek in odličnimi pridigami. Beauvierjeva očetu Flynnu ne zaupa že zaradi njegovih nazorov, poleg tega začne sumiti, da oče Flynn spolno nadleguje Donalda Millerja, prvega temnopoltega učenca šole.
Sestra Aloysius: »Kaj ste videli?«
Sestra James: »Neprijetno je sumničiti ljudi. Počutim se bolj oddaljeno od Boga.«
Sestra Aloysius: »Ko narediš korak proti temu, da se popravi krivica, narediš korak proč od Boga, ampak v njegovi službi.«
Skrivnost uspeha: Neklasična zgodba o zlorabi otrok v Cerkvi se na trenutke približa kriminalki, saj je gledalec ujet med prepričanje Beauvierjeve in dvom sestre James. Nepozabno igro vseh ključnih igralcev, ki so si upravičeno zaslužili nominacije za oskarje, a največji vtis naredi Meryl Streep kot rigidna nuna na križarskem pohodu.
Siobhán McSweeney v seriji Derry Girls (1918–2022)

Severna Irska v začetku 90. let. Štiri dekleta in fant, ki ga dekleta sprejmejo kot častno članico, odraščajo v Derryju, kjer obiskujejo katoliško šolo, ki jo vodi stroga ravnateljica, sestra Michael (Siobhán McSweeney), pred katero se mora četverica kar naprej zagovarjati. Dekleta so namreč polna idej, ki se na prvi pogled zdijo odlične, a se navadno končajo z večjo ali manjšo katastrofo.
Sestra Michael: »Letošnja destinacija za evropski izlet bo – dramatičen premolk (se obrne k učiteljici). Ste želeli, da res naredim dramatičen premolk? Hm, zanimivo … Pariz. Pariz bo destinacija. Žal se ga sama ne bom mogla udeležiti, ker preziram Francoze.«
Skrivnost uspeha: Filigransko natančno izbrana komična zasedba prikaže veselje in težave odraščanja v okolju, kjer na ulicah odmevajo eksplozije, ampak največjo žalost povzroči šminka, ki jo zapleni šolska nuna. Odlična karakterizacija vseh likov, sladko-grenak humor in vrhunska glasbena podlaga pospremijo teme, kot so odraščanje, vojna ali religija. Da o sarkazmu in odlični obrazni mimiki sestre Michael sploh ne govorimo.
Komentarji