
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Medtem ko na zaslonih spremljamo 12. sezono resničnostnega šova Kmetija, ki je bila posneta lani na Dolenjskem, posestvo, na katerem gledamo tekmovalce, sameva in na njem ni več stavb, ki so jih zgradili posebej za šov. Prijave za prihodnjo sezono so že nekaj časa odprte, a je treba novo posestvo še najti. Kaj iščejo in kako je videti šov iz ozadja, so razložili Matevž Križaj, glavni producent pri projektu Kmetija, Igor Bratož, kreativni producent in vodja projekta Kmetija, in Minka Kladnik, vodja kastinga.
Posestvo je ena prvih ključnih nalog pri pripravi šova, saj deloma narekuje tudi njegovo vsebino, odvisno od tega, kaj lokacija omogoča (npr. obstoječi objekti, voda, gozd). Hkrati potrebujemo dovolj prostora za vse produkcijske objekte in točke, zato mora biti veliko vsaj približno pet hektarov in dovolj odmaknjeno od civilizacije, da snemanje lahko poteka nemoteno. Zaželen je razgiban teren, a tudi večje ravne površine za postavitev večjih kulis, kot je arena. Pomembna je logistika: v bližini morajo biti zagotovljeni elektrika, voda in internet ter dovolj nastanitvenih zmogljivosti za približno 50-člansko ekipo. Neprimerne so lokacije, kjer so v ozadju vidne hiše ali infrastruktura oziroma kjer snemanje motijo promet, letala ali drugi stalni zvoki. Pred odločitvijo si običajno ogledamo približno deset lokacij, izbor nato zožimo na dva ali tri favorite, ki jih skupaj oceni še širša produkcijska ekipa. Lokacije najpogosteje najdemo po priporočilih in z ogledi na terenu.
Večino objektov načrtujemo in postavimo glede na predvideno vsebino sezone. Če so na lokaciji že obstoječi objekti, jih po potrebi vključimo in uporabimo kot del scenografije oziroma za izvedbo nalog. Ideja skrivne sobe je bila upoštevana že pri snovanju in risanju načrtov za objekte – na primer tako, da je določen del hiše oz. objekta že vnaprej zasnovan kot skriti prehod ali prostor, ki ga lahko tekmovalci odkrijejo šele ob pravem namigu oziroma nalogi.
Izbira poteka v več krogih. Prvi korak je prijavnica na naši spletni strani, kjer je pomembno, da se kandidati dobro predstavijo – tako pisno kot v videu, saj že tam poskušamo začutiti njihov značaj in motivacijo. Sledijo avdicijska srečanja v živo, na katerih je ključno, da so čim bolj sproščeni in odprti. Da je bila izbira prava, se običajno pokaže v dinamiki med tekmovalci: ko se vzpostavi prava »kemija«, ko so pristni, zabavni in ko resno vzamejo tako igro kot svoje poslanstvo.
Zelo različno, nekateri se prijavijo sami, druge povabimo mi. Tudi motivi so zelo različni: nekateri želijo sebi in drugim dokazati, da zmorejo, drugi si želijo izkušnje resničnostnega šova, nekatere mika glavna nagrada, spet četrti imajo popolnoma drugo motivacijo.
Seveda si želimo, da bi jih tekmovalci odkrili, saj vodijo drug k drugemu, imamo pa tudi pripravljene mogoče izide, če jim ne bi uspelo. Bolj kot to, kako hitro jih odkrijejo, je zanimivo, kako se izziva lotijo in kako se odzovejo. Letos smo dvoboje zasnovali bolj kmečko in surovo, z veščinami, ki spadajo v življenje na kmetiji, na primer sekanje, žaganje ali delo z orodjem. Pri njihovem razvoju sodeluje posebna ekipa, ki pripravlja tedenske naloge in dvoboje, deloma po lastnih idejah, deloma po tujih predlogah, tudi iz skandinavskih držav, od koder format izhaja. Pomembno je, da so naloge varne, izvedljive in vizualno primerne za televizijo.
Pred začetkom snemanja imamo okvirno začrtan potek sezone – tedenske naloge, faze tekmovanja, misterije, nagrade ter prihode in odhode živali. Nekateri elementi ostanejo nespremenjeni, veliko pa se sproti prilagaja dogajanju med tekmovalci. Ves čas se odzivamo nanje, tako kot se oni na nas. Najbolj nepredvidljiv dejavnik pa je pogosto vreme, zaradi katerega smo kdaj morali tudi zamenjati kakšno nalogo. Tako kot na pravih kmetijah – če ves teden dežuje, se pač ne gre kosit.

Pri resničnostnih šovih nimamo scenarija, kot ga imajo serije ali filmi. Tekmovalcem ne pišemo dialogov in jim ne polagamo besed v usta. Postavimo jim izzive in pravila, nato pa spremljamo, kako se nanje odzivajo in kako se razvijajo odnosi med njimi. Pogosto so prav tekmovalci drug drugemu največji izziv. Gre tudi za ljudi, ki radi nastopajo pred kamero, zato kdaj naredijo kaj bolj igrivega ali zabavnega za gledalce, vendar odnosov ali sporov nikoli ne ustvarjamo umetno. Ključ je v dobro izbrani zasedbi.

Takrat lahko spremenimo potek igre ali uvedemo nova pravila, ki tekmovalce presenetijo in spodbudijo k večji aktivnosti. Sicer imajo na kmetiji ves čas dovolj dela, zato so večinoma precej zaposleni, se pa zgodi, da ritem upočasnijo dolgi deževni dnevi ali vročina. V takih primerih igro prilagodimo in tekmovalce poskušamo dodatno motivirati, da dinamika ostane zanimiva do konca sezone.
Snemanje poteka v vseh vremenskih razmerah, zato se morajo tako tekmovalci kot ekipa prilagajati dežju, vročini in drugim izzivom na terenu. Že v pripravah na sezono smo imeli obdobje, ko je skoraj vsak dan deževalo, ekipa pa je več ur na dan na lokaciji vadila snemanje in postavitve. Prav deževni dnevi so najbolj zahtevni, saj je treba zaščititi tudi vso snemalno tehniko. Pozneje smo se med snemanjem soočili tudi z zelo visokimi temperaturami, ko je morala ekipa z vso opremo slediti tekmovalcem pri delu na poljih. Zato ima ekipa vedno pri sebi bidone z vodo, na posesti pa je vzpostavljenih več točk, kjer si jih lahko sproti napolnijo, da lahko ves dan skrbijo za hidracijo. V sončnih in zelo vročih dneh dodatno poskrbimo za zaščito pred soncem (sončna krema in kape), v »produkcijski bazi« pa so ekipi na voljo sadje, vitaminski napitki in različni prigrizki.

Ekipa praviloma prebiva v bližnjih hotelih. Gre za več ekip, ki delajo po izmenah (jutranjih, dnevnih in večernih), rotacije pa potekajo tudi po posameznih delovnih mestih. Člani vmes odhajajo domov, da si odpočijejo, zato je precej zahtevna tudi logistika. Treba je namreč natančno uskladiti urnike, prevoze in počitek sodelavcev.
Materiala je res veliko več, kot ga gledalci vidijo na televiziji. Naloga postprodukcijske ekipe je, da izbere ključne trenutke ter jih poveže v razumljivo, dinamično in smiselno zgodbo. Če se na primer dva tekmovalca dve uri pogovarjata o tem, kako bosta glasovala, imamo za celotno epizodo na voljo le približno uro televizijskega časa – poleg tega se lahko v istem času zgodi še vrsta drugih zanimivih situacij. Zato morajo v montaži vsebino zelo natančno odmeriti, izbrati najpomembnejše trenutke in jih združiti v pregledno celoto, ki ohranja ritem oddaje in jasen potek dogajanja.
Komentarji